Nič nas ni strah, če so smučarji z nami

01.02.2018|

Razen, če bi se bilo treba spustiti po strmini s smučkami. Takrat bi me pa malo zaskrbelo … :)

Pri nas nismo nikoli smučali. Ko smo bili še smrkavci in je bilo veliko snega tudi v dolini, smo poteptali bližnje klance in se spuščali po njih. Nekaj smučanja sem se naučila […]

Nazaj k naravi

12.10.2017|

Ta objava bo taka … kratka. Bolj kot besede so pomembne fotografije, ki so se na mojem huaweiju nabrale v zadnjem tednu. Bistvo, ki ga želim povedati z njimi pa je, da obstajamo ljudje, ki smo radi zunaj, čeprav včasih potrebujemo malo več spodbude, da se odpravimo ven. Tako kot pri vsaki […]

Jaz proti nam

22.04.2017|

Zadnje čase se srečujem z raznimi citati in govori, ki večinoma poudarjajo posameznika. Jaz lahko to, jaz zmorem ono itd. Je res najpomembnejši jaz? Kaj pa midva, mi?

Za mano je super sobota. Kljub relativno zgodnjemu vstajanju ob 7h, se je ta dan začel z dolgo nočjo. Malo crkljanja, skupni zajtrk, piknik s […]

Julijci: Komna, koča pod Bogatinom in Bogatinsko sedlo

18.07.2009|

Ura je začela vpiti, da je 5:15 zadnji čas, da vstanemo, nekaj malega pojemo, si opasamo nahrbtnike in odrinemo v visokogorje. Naša mama je bila tako dobra, da nas je zapeljala do koče pri Savici (653 m) odkoder smo se okoli 6:30 podali proti Komni. Za mizo na terasi pri domu na Komni (1520 m) smo se udobno namestili šele čez tri ure. Glede na to, da nismo ravno na vrhuncu s kondicijo, smo za vse poti porabili vsaj pol ure več, kot je pisalo na smerokazih.

Že veliko ljudi mi je reklo, da je pot do Komne dolgočasna in razvlečena. Res ni ravno kratka, ampak meni se je zdela prav zanimiva. Široka gozdna pot z okoli 70 ovinki je v primerjavi z nekaterimi drugimi potmi, ki sem jih prehodila v treh dneh v Julijcih, prav prijetna. Ko smo prišli do koče, smo se usedli na teraso, se preoblekli v suhe majice in si pripravili prvo hribovsko malico. Kmalu smo morali obleči tudi flise in vetrovke, ker je začel pihati močan mrzel veter. Da bi se pogreli, smo si naročili še čaj (1,60€). Po dobri uri smo se odpravili naprej proti koči pod Bogatinom (1513 m), ki je od doma na Komni oddaljena le 15 minut. Mi smo potrebovali malo več, a ne zaradi zahtevne poti, ampak zaradi fotografiranja pokrajine in raznovrstnih rož, ki so krasile pot.

smerokaz

[…]

Lovrić, Pograjc: Za prgišče Šekspirja

02.12.2008|

Nad idejo, da 20. decembra v Cankarjev dom pride Rade Šerbedžija, sem bila tako navdušena, da sem se odločila, da bom tam, kljub temu, da se bo tisti večer dogajal Bložić.

Ko sem se pred nekaj dnevi peljala proti Filofaksu, sem nahitro videla plakat v stilu Divjega zahoda. Na njem sem opazila moškega s klobukom in brkami in še preden sem uspela prebrati za kaj gre, sem se že odpeljala mimo prepričana, da plakat oglašuje Šerbedžijo. Kasneje sem od sestre dobila mejl z vabilom na novo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča in omenjenim plakatom. Aha, torej omenjeni plakat ne reklamira Radeta Šerbedžije, ampak novo predstavo Matjaža Pograjca z naslovom Za prgišče Šekspirja.

[…]

Blog on, Kandela!

09.08.2007|

Vsi, ki smo bili na Blogresu smo dobili zeleno rumeno torbo, ki se meni zdi prav odštekana. Ker spadam med tiste ženske, ki vse svoje stvari najraje prenašamo v nahrbtniku, sem najprej mislila, da te torbe najbrž ne bom nikoli nosila naokoli. Nekega dne pa sem ugotovila, da je moj nahrbtnik prevelik, če “za na pot” potrebujem samo denarnico, telefon, ključe, knjigo in robčke. Ker nimam nobene od tistih miniaturnih torbic za ogledalce in šminko, ki jih nekatere ženske tako zavzeto kupujejo in zbirajo, sem iz omare zbrskala “blogersko” torbo, ki je ravno prav velika za tako malo opreme.

[…]