Lepo pomladansko vreme nas je spravilo ven. Usedle smo se na metro in na mestni avtobus in se odpeljale do parka Kuskovo.
Vcasih je bilo posestvo Kuskovo se na podezelju, danes pa je to del Moskve. Kuskovo je bilo posestvo ene najpremoznejsih aristokratskih druzin – Seremetjevih.
Vcasih druzinska rezidenca, danes eden od bolj popularnih parkov kamor se ljudje pridejo sprehajat. Ker smo v tistih dveh urah, kolikor smo bile tam, videle tudi tri mladoporocence, ki so se prisli sem slikat, predvidevam, da je Kuskovo priljubljen tudi pri njih.
V parku smo si ogledale dvorec Seremetjevih, kjer so prirejali razne sprejeme, plese in gostije. Spodaj je nekaj slik iz dvorca, ki tokrat niso “ukradene”, ker sem si za 25 rubljev kupila listek, ki mi je dovoljeval slikanje 🙂
Sledi se ena romanticna zgodba iz zivljenja Seremetjevih, ki nam jo je povedala profesorica za frazeologijo, ki ponavadi na predavanjih govori o vsem mogocem, samo ne o frazeologiji.
Sin Seremetjevih, Nikolaj (njegov portret lahko vidite na zgornji sliki), si je dal konec 18. stoletja na severu Moskve zgraditi dvorec Ostankino, v katerem je bilo tudi gledalisce.
V svojem gledaliscu je zbral okoli 200 mladih in talentiranih igralcev, ki so igrali dramska dela po njegovem izboru. Nesrecni Nikolaj se je zaljubil v eno izmed svojih igralk, kar njegovih starsev naceloma ni motilo. Nic ni cudnega, ce ima aristokrat kaksno ljubico med nizjimi sloji. Vse je dovoljeno, razen poroka.
Ampak Nikolaj se je s svojo Praskovijo Zemcugino Kovalevo zelel porociti. Praskovija je zanosila in rodila sina, ki pa ni mogel biti zakonit naslednik, ker Nikolaj in njegova igralka nista bila porocena. Zato sta se porocila naskrivaj. Ampak kmalu po porodu je Praskovja umrla in za Nikolaja je bilo srece konec.
Tako naj bi po smrti svoje drage Nikolaj zapustil Ostankino in se umaknil drugam, kjer je lahko zaloval za svojo ljubeznijo.
Ce vas bo pot kdaj zanesla v Moskvo, si ob soncnem vremenu le vzemite cas in pobegnite iz mesta visokih stolpnic malo ven v naravo. Priporocam Kuskovo.
Prodajajo dovolilnice za fotkanje? 😀
Jaz bi moral danes pobegniti iz Ljubljane. Ob 7ih zjutraj so mi pod oknom začeli razbijati delavci Gratela, ki kopljejo za optiko. Sicer vem, da gre “za višje cilje”, vendar me ob 10:15 zaradi nenehnega rezanja, rovarjenja, tumbanja in praskanja glava že močno boli. Pa toliko miselnih naporov me še čaka!
Ja bi tudi imel tako zofo in takšne tapete. No, tudi dvorca se ne bi branil.
šmrc, šmrc. kako žalostna ljubezenska zgodba. prava slovanska …
Ja lepo si se pozanimala o zgodovini teh dvorcev…Kar pa se tiče prodajanja dovolilnic se mi pa zdi, da rusi znajo služiti.
LP