Po prvi noci, prespani na trdih posteljah smo se vse zadovoljne in spocite odlocile, da se bomo prvi dan odpravile v svetovno znani muzej Ermitaz.
pogled na Nevski prospekt
V Peterburgu so z velikimi razdaljami med metro postajami lepo poskrbeli, da mora clovek veliko hoditi po mestu, da pride do zeljenega cilja. Tako je nasa pot od metro postaje Nevski prospekt do Ermitaza dobila manjsi ovinek, ko nas je na stranpot zvabil pogled na cudovito cerkev Jezusovega vstajenja. Njena zunanjost na prvi pogled zelo spominja na cerkev Vasilija Blazenega, ki krasi moskovski Rdeci trg.
kanal Gribojedova
Cerkev Jezusovega vstajenja (Храм Воскресения Христова oz. Спас-на-Крови) so zgradili na mestu, kjer je v osmem poskusu atentatorjem uspelo ubiti carja Aleksandra II. ((Car Aleksander II. je bil tisti, ki je leta 1861 odpravil tlacanstvo v Rusiji.)) V njej je bilo v letih po revoluciji skladisce za krompir. Za javnost so to lepotico odprli sele v zacetku 90. letih prejsnjega stoletja.
cerkev Jezusovega vstajenja ob Gribojedovem kanalu
Cudovitih mozaikov, ki naj bi krasili njeno notranjost, si zaradi pomanjkanja casa in kar drage vstopnine (mislim, da je bilo okoli 200 rubljev), nismo sle pogledat.
cerkev Jezusovega vstajenja
Potem smo se odpravile naprej do Ermitaza. Ljudje pravijo, da clovek za njegov ogled potrebuje cel teden. Se popolnoma strinjam. Lahko tudi dva.
pogled na Ermitaz
Ker imamo ruske studentske izkaznice, smo si vecino peterburskih muzejev ogledale brezplacno. Tudi Ermitaz. Sem si pa zato za 100 rubljev privoscila dovolilnico za fotografiranje. Kasneje sem ugotovila, da je bila odvec, ker me ni nihce vprasal po njej. ((V Moskvi veliko bolj tezijo glede tega. Ko sem bila na razstavi o soc-artu, je zenicka, ki je pazila kitajski del razstave, ves cas hodila za mano, ker me je 2-krat zalotila, da slikam 🙂 ))
fasada Ermitaza 🙂
trg pred Ermitazem
Ermitaz ima 2 nadstropji. ((Ne, vem, ce veste oz. ce sem ze kdaj prej omenila to, da Rusi stejejo pritlicje ze za 1. nadstropje. Tako ima po Ermitaz “po rusko” 3 nadstropja, po nase pa 2.)) Pritlicje, ki je rezervirano za anticne kulture, smo kar preskocile. Odpravile smo se kar v 1. nadstropje. Dragi moji, tam je toliko sob skozi katere hodis brez nekega dolocenega vrstnega reda in tako cisto po nakljucju vedno znova naletis na kaksnega slikarja, ki se ga spomnis se iz gimnazije. In bezen spomin na znano ime je vse, kar je ostalo v tvoji glavi. Tako si zazelis, da bi imel nekoga, ki bi te v nekaj dneh popeljal skozi vse sobane in ti znova razlozil zakaj so imena teh slikarjev tako znana.
Da Vinci
hodniki in sobane Ermitaza
S Katjo sva tako kar hitro (beri: v uri in pol) pregledali 1. nadstropje. In ko sva ugotovili, da se vse skupaj vlece predolgo, sva se v zelji, da najdeva 2. nadstropje, podali skozi nove sobane in koncno prisli do sob namenjenih 20. stoletju.
Van Gogh
Matisse (zgoraj in spodaj)
Ko sva si bolj podrobno pogeldali slike Matissa, Picassa, Van Gogha, Moneta … sva se sprehodili se skozi razstavo starodavne kitajske umetnosti, ki sicer ne spada med stalne razstave Ermitaza.
Picasso (zgoraj in spodaj)
Monet
Po dobrih treh urah Ermitaza smo se odpravile na pozno kosilo. Sledil je se sprehod mimo Isaakijevske cerkve do Aleksandrijskega parka, kjer stoji slavni Bronasti jezdec o katerem je Puskin napisal celo poemo.
Isaakijevskij sobor
Bronasti jezdec
Na poti nazaj do hostla, smo se odlocile, da bomo naslednji dan sle pogledat Finski zaliv. Vmes se je zgodilo pa se nekaj. O tem si lahko vec preberete zvecer.
Umetnost me čedalje bolj privlači. Si pa želim, da bi imel ob sebi nekega vsevedneža, ki bi me zasipal s kupom zanimivih informacij o opazovani umetnini. 😉
Tale cerkev pa na tisti poziciji izgleda čisto surrealno …
Ermitaž je pa … vau.
jst bit tut!!!
-> enkret skupej ponovimo vajo, prou 😀 ?
Osupljivo res.
se mi zdi, da v peterburgu dosti manj komplicirajo. npr. v ermitaž te spustijo zastonj tudi s slovensko študenstko/dijaško izkaznico. to je sploh kul, ker ga greš lahko vsak dan malo pogledat
Ful lepo, noro…
Zelo lepo…v katerem slogu pa je narejena cerkev Jezusovega vstajenja?
Sicer je zelo samo mislim, da v Sloveniji takšnih nismo preveč vajeni. Ali pa se mogoče motim?
aja, pa spet mi nihče ni poslikal patik, v katere vtaknejo ženske z visokimi petkami, ts ts ts … 🙂
@seka
Ja, bomo ponovili vajo. Peterburg mi je bil zelo vsec. Sem prepricana, da se bova se videla. 😉
@klemen
Ce hoces izvedeti vec o tej cerkvi, sem ti na njenem imenu pustila povezavo na anglesko wikipedijo (ker vem, da ne znas rusko 😀 )
@irena
Takih patik ni. Samo v Tretjakovki (v Moskvi) smo dobili neke plave vreckice z elastiko, ki si jih je bilo treba natakniti na cevlje.