3. dan: “Avrora je spremenila zgodovino!”

Ura je bila 11:00. Sedel je pred vrati nasega hodnika. Na mizici poleg njega je stala plocevinka piva Baltika7. Od njega je prihajal vonj po alkoholu. Po anglesko naju je vprasal ce ziviva tukaj. “Seveda, ziviva tukaj.” “Aha. A gresta v mesto, punci? Kdaj se pa vrneta?” se je se naprej trudil s svojo polomljeno rusko anglescino. Medtem ko nama je zacel razlagati, da je nas varnostnik in da bo cel vikend sedel pred nasim hodnikom in ga varoval, se je malo zapletel. Povedali sva mu, da znava rusko. Naj nama govori v ruscini. In je nadaljeval … Se enkrat je ponovil, kdo je in pohvalil Ninino ruscino. Potem sva se poslovili.

pogled na zasidrano krizarko Avroro

Ko sva zunaj cakali se na obe Katji, je prisel za nama, si prizgal cigareto in nama razlozil, da je to le njegova obcasna sluzba. Zanjo dobi 150 dolarjev. Drugace je vodic po Peterburgu in nam lahko kaj pove. “V redu, gospod. Potem nama pa povejte, koliko je vstopnina za ladjo Avrora in do kdaj je odprta.” “Ja, imata pa sreco. Danes je sobota in ni vstopnine za Avroro. Vesta, Avrora je s svojim strelom 25. oktobra 1917 ob 21:40 spremenila svetovno zgodovino! To je bil zacetek revolucije.”

Avrora

Tisti dan smo se najprej odpeljale na sever mesta, kjer smo poiskale nek trgovski center, o katerem sem izvedela iz neke revije. Jaz sem si namrec zelo zelela nove teniske. ((Zaradi “sprehoda” do Finskega zaliva, so me podplati ponovno zaceli boleti ze po 10 minutah hoje.)) Ko sem si jih izbrala, me je prijazna prodajalka vprasala, ce imam njihovo kartico. Ne, nimam. Potem mi je razlozila, da ce izpolnim nek obrazec, lahko dobim njihovo kartico in s tem dobim 22% popusta. 😀 Ja. Njihova kartica je se danes v moji denarnici.

kdor isce, ta najde 😉

Po uspesnem nakupu, smo se odpravile do znamenite Avrore, ki je zasidrana na reki Nevi in spremenjena v muzej. Brezplacno smo se sprehodile po njeni palubi in notranjosti. Medtem ko smo kasneje se malo posedale ob reki, smo videle vec mladih mornarckov, ko so hodili sem in tja okoli njihove sole, ki stoji nasproti krizarke. Sami res mladi in razposajeni fantici. ((Vecina tukajsnjih uniformiranih fantov – od policajev do vojakov – zgleda starih najvec 20 let. ))

prerivanje mladih mornarjev

Avrorina paluba

Ali Avrori-muzeju satelitska antena sluzi za navigacijo?

pogled z Avrore na Nevo in mesto

Ker smo bile se vedno utrujene ((Trenutno tudi jaz nisem najbolj pri volji, zato se opravicujem, ce je moje pisanje malo nepovezano 🙂 )) od pohoda, ki smo ga imele prejsnji dan, si tisti dan nismo nameravale ogledati nic vec. Odpravile smo se samo se cez enega od stevilnih peterburskih mostov do Marsovega polja, kjer je Peter I. vsako leto maja ponosno zbral vso svojo vojsko, in naprej do metroja.

hoja po mostu

se zadnji pogled na prehojeni most

Marsovo polje ((Eden redkih parkov, ki je bil odprt. Mogoce zato, ker ni ograjen. Vecina ograjenih parkov je bila namrec zaprta in se nismo mogle sprehoditi skoznje. Pa drugic 😀 ))

Na poti do postaje smo na nabrezju manjse recice videle se pridne vojacke, ki so grabili zelenico. Mimo njih smo prisle do Parka umetnosti z velikim spomenikom Puskina in naprej do Nevskega prospekta, kjer smo se zrinile na metro ((Metroji v Peterburgu so malo krajsi, kot v Moskvi in veliko bolj polni. Vedno.)) in se odpeljale nazaj do nasega zastrazenega hodnika. Ampak varnostnika nismo videle nikoli vec, ceprav naj bi pred nasim hodnikom sedel 24 ur na dan. Upam, da je vseeno zasluzil tistih 150 dolarjev, kolikor naj bi mu placali za vikend varovanje 😉

druzbeno koristno delo mladih uniformirancev ((V Rusiji je toliko nekih uniform, da jaz nikoli ne vem kateri sluzbi pripada dolocena uniforma.))

pogled na Park umetnosti

spomenik v Rusiji ZELO spostovanemu Puskinu