Zadnji dan so nasi ogledi potekali v dvojicah. Nina in Katja sta si zeleli ogledati Ruski muzej. ((V Ruskem muzeju hranijo najvec slik ruskih umetnikov.)) Druga Katja in jaz pa sva bili ze malo siti vseh teh muzejev s slikami. ((Tega smo tukaj videli ze prevec, da bi si za vsako stvar lahko zapomnila kdo-kaj-kje-kdaj 😉 )) Zato sva se raje odpravili se malo naokoli po peterburskih ulicah.
Najprej sva se odpravili do Smolnega instituta, ki ga je dala zgraditi moja Velika soimenjakinja 🙂 V njem so se solala samo dekleta iz visjih druzbenih slojev. Tam je se sedaj institut, kjer je mozno studirati tuje jezike, mednarodne odnose … Malo sva se sprehodili naokoli in se vrnili nazaj proti Moskovski zelezniski postaji.
V blizini postaje sva si zeleli ogledati art-center Puskinska-10. V nasi knjigi o Peterburgu je pisalo, da se tam, kjer imajo na primer muzej posvecen Johnu Lennonu, zbirajo boemi. Pa sva si zeleli ogledati to, neke vrste peterbursko Metelkovo mesto.
Ampak, zal, sva tja prisli sredi dneva, ko se, seveda, ni se nic dogajalo. Kaksnih 15 minut sva si ogledovali knjige v neki malo bolj alternativni knjigarni, potem pa malo razocarani, da ni bilo nic s temi boemi, odsli naprej.
Sledila je palacinka z gobami v smetanovi omaki ((Se danes se mi zacnejo cediti sline, ko pomislim nanjo 😉 )) in naprej v Kazansko cerkev. Peter I. jo je dal zgraditi po zgledu rimske cerkve Sv. Petra.
Ker so imeli notri (za razliko od ostalih pravoslavnih cerkva) celo nekaj stolov, sva malo posedeli. Na koncu sva si hoteli pogledati se notranjost Isaakijevske cerkve. Ampak ko sva prisli do nje, sva bili ze tako utrujeni od celodnevne hoje po vrocem Peterburgu ((Tisti dan smo imeli vrocih 19 stopinj Celzija 🙂 )), da sva se raje za pol ure usedli v park.
Okoli 19ih smo se dobile nasproti Kazanske cerkve in se odpravile se na obilno vecerjo, da bi lazje prezivele noc na vlaku.
Ko smo se najedle, smo se odpravile do zelezniske postaje, prevzele naso prtjago, ki smo jo oddale v hrambo, da je ne bi bilo treba cel dan vlaciti s sabo, in kmalu se je pripeljal nas 15-vagonski spalni vlak. Najprej nam je bilo malo cudno, ampak zjutraj smo bile zelo vesele, da smo se za nekaj ur lahko ulegle in odspale nekaj kitic 🙂 Ob 7ih zjutraj smo bile ze spet v nasem moskovskem studentskem domu.
Vse kar lahko napisem za konec tega 5-dnevnega izleta v Piter je: Peterburg, upam, da se bova se videla, ker sem se s tabo imela CUDOVITO! 😀
Vročih 19 stopinj celzija? V Peterburgu, takrat Leningradu, sem bila leta 1985, v začetku maja in so se ljudje kopali v Nevi. Si videla mogoče kakšnega plavalca? Ermitaž in cerkve … ja, po moje si moraš vzeti vsaj dva tedna počitnic, da si vso to lepoto vsaj malo ogledaš…
LP
uf, sline so se mi začele cediti …
haha, takega losa pa bi imel tudi jaz na steni. Saj je tisto los ane?
ahhh ja, tudi v Piter bo očitno treba iti… demit 😀
hočem v petrovo mesto!! mama, daj denar!!!
Prekrasno predstavljeno mesto je vse kar lahko rečem po vrnitvi v Moskvo
V pravoslavnih cerkvah lahko sedijo samo starejši, ki res ne morejo stati. Drugače se pri njih obvezno stoji.
Aha, na obilno kosilo pa ste odšle v Jolki Polki (Elki Palki):)Ravnokar sem se vrnila iz Pitra in seveda smo se odpravili tja na tapravo rusko kosilo (“all you can eat” iz solatnega bara za 270 rubljev). in jaaaa, blini!!!Delim s tabo navdušenje nad njimi;)