Sedela sem na prijetno ohlajenem Simensu in se peljala domov. Razmišljala sem kaj naj napišem v zvezi s prireditvijo kmečka ohcet, ((Dan prej, v soboto, bo Pod Skalco potekalo vasovanje)) ki se bo zgodila ta vikend v Bohinju …
Jutri je generalka jaz pa še ne vem, kaj naj bi letos počela tam. Prejšnji dve leti sem na treh različnih krajih, kjer se odvija ohcet, brala uvodne tekste ((v slovenščini, angleščini in nemščini)) zato, da bi bilo obiskovalcem (predvsem tistim naključnim) bolj jasno, kaj se sploh dogaja. Letos naj bi bila moja vloga (zaradi novega vodstva pri organizatorjih) malo drugačna. Karkoli se bo že zgodilo, vem, da bo zabavno.
Tukaj je nekaj slik z lanske kmečke ohceti …
Svatje prihajajo na dom k nevesti v Staro Fužino ((Dom je vsako leti isti 🙂 Menjajo se samo poročni pari. Letos se na žalost par ne bo v resnici poročil, kot se je to dogajalo zadnja leta.)) …
… in po dolgem pregovarjanju domačih, na koncu le dobiljo pravo izbranko.
Potem se vse skupaj preseli v kopališče, kjer svate čakajo šrangarji ((Šrango – neke vrste cestno zaporo – ponavadi postavijo mladi fantje iz nevestinega kraja, če se bo ona poročila drugam. Ženin in svatje morajo domačinom plačati, zato da lahko dekle odpeljejo naprej. Za tisti denar potem fantje kupijo darilo in ga zvečer prinesejo na ohcet.))
Po cerkveni poroki pridejo vsi na dom k ženinu ((Pod Skalco)) …
… kjer mladoporočenca sprejmejo njegovi starši. Kasneje se svatom pridružijo še šrangarji in ohcet se nadaljuje.
Medtem ko morata novopečena zakonca plesati, ju zvežejo z vrvjo z namenom, da bo njun zakon bolj držal. Pa srečno!
Letos vas po koncu tega uradnega dela (okoli 19h) čaka veselica z ansamblom Karavanke.
Čestitke, ob Kmečki ohceti 2007, tak lep običaj, bi lahko postal vodilni slovenski turističen – dogodek, z udeleženci poročnimi pri iz vse Evrope, zamejci in prekomorci iz Kanade, Zda, Argentine in Avstralije, začinili pa bi ga lahko z Svetovnim polka festevilom in Avseniki bi lahko podeljavali Grand Prix. Morda se to nekega dne tudi zgodi, si predstavljate, Kmečko ohcet 3 tedenski žur na Bledu, Bohinju, Bovcu in Kranjski Gori?
To bi bil lahko dogodek leta vsako leto, narodne noše, polka, kulinarika, raziskovanje slovenskih korenin.
Morda pa to niso samo sanje.?
Lep pozdrav.
Vladimir Miladinović
e mail: vlami.vlami@siol.net
Vladimir, ZELO ZANIMIV predlog! Ga bom (tudi ustno) posredovala naprej ljudem, ki bi lahko res kaj KONKRETNEGA naredili v tej smeri …
Lep pozdrav tudi tebi!
Gorenjska moja doma.
Lepo. Odlično si tole poslikala, prireditev sama je pa tudi morala biti zanimiva, še sreča da se nekje še ohranjajo tej ljudski stari običaji… 🙂
Taprava slovenska žurka 🙂
Da, mislim, da so take prireditve prijetne, vendar se nekatere (prenekatere) spreminjajo v osladno, kičasto prikazovanje nečesa, kar nima veze z neko trdicijo, običajem in podobno.
Ampak, samo eno vprašanje: KAJ, ZA BOGA, POMENI “PELJATI SE NA PRIJETNO OHLAJENEM SIMENSU”????
openhearted, to je vlak s klimo 🙂
Ta klima zna biti včacih tudi neprijetna, ker je razlika med temperaturo na vlaku in tisto zunaj (po moji skromni oceni) lahko tudi do 10 stopinj in se moraš obleči, da te ne zebe.
MEDNARODNI POLKA FESTIVAL S KMEČKO OHCETJO 2008-2012
Avtor idejnega projekta: Miladinović Vladimir, Ljubljana, Kotnikova 5, Slovenija
e mail: vlami.vlami@siol.net
V Ljublani, 26.07..2007
Spoštovana Kandela,ta tvoja ohcet mi ne da miru, zato Ti pošiljam še dodatek.
Lep konec tedna želim.
Podpisani sem lastnik blagovne znamke:
MEDNARODNI POLKA FESTIVAL S KMEČKO OHCETJO,
Postavimo na noge prireditev Mednarodni festival polke s kmečko ohcetjo in sicer z poročnimi pari iz EU, pridruženima članicama Hrvaško in Turčijo, pari iz vsake slovenske
pokrajine, z zamejskimi Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske, prekomorci iz Kanade, ZDA, Argentine, Avstralije in Nove Zelandije, kot poseben gost pa par iz Ohrida – Nekdanje Jugoslovanske Republike Makedonije.
Prireditev naj bi trajala 21 dni v času med 15.06.2008 in 15.07.2008, ravno, ko se končuje slovensko predsedovanje EU, seveda v kolikor, Vlada RS ne bo organizirala, kakšnega drugega žura v istem mestu in istem času.
Vse to razlagam, zato, ker bi rad z to prireditvijo dosegel, majhno valovanje kulture, malo zabave, zbliževanjanja ljudi, spoznavanja njihove in naše kulture, folklore, plesov, narodnih običajev, kulinarike in ne nazadnje – spoznajmo sami sebe, Slovence po svetu in domovini in naše sosede, zato združimo moči pri tem mega kulturno gospodarskem in turističnem projektu.
Vsak posameznik v tem mozaiku, lahko z delom zasluži za svoj vsakdanji kruh, kar je pa najpomembnejše, pa je motiviranje mladine, za uspeh.
Glavna prireditev Mednarodni festival polke s kmečko ohcetjo bi tako lahko potekala na Gorenjskem v času 2008-2012 in še dlje.
Poroka slovenskih korenih, tretje ali morda že četrte generacije otrok, ki živijo, v Benečiji, Reziji, Štajerskem, Železni Županiji, prekomorskih državah od Kanade, Amerike, Argentine, Avstralije in Nove Zelandije, naj postane del tradicije, narodni plesi in običaji poročnih parov z nastopi folklornih skupin, pa valovanje različnih kultur, pri čemer bi morala, naša država parom prekomorcem, ki bi se poročnega obreda udeležili, na tako pot povabiti ter jim omogočiti 21 dnevno brezplačno nastanitev, ali v hotelu ali kmečkem turizmu ali kje druje.
Nacionalne turistične zveze držav članic EU, pridruženih članic, bi morale ravno tako organizcijsko in finančno podpreti svoje poročne pare in folklorne skupine..
Hotelerji pa bi morali odobriti posebne popuste, za poročne pare, folklorne skupine, kuharske mojstre.
Zelo pomembna je vsekakor sponzorska pogača gospodarstva.
Mnenja sem tudi, da bi se v drugem ali tretjem letu te prireditve, ta prireditev tudi sama finacirala z prihodki in dobičkom, ki bi ga pri tem ustvarila.
Sponzorji in darovalci bi to druženje morali izkoristili tudi za neformalni gospodarski forum, ki bi potekal na obali v neformalni obliki, kateri koli dan, na predzadnji dan, pa bi se dobili na celodnemvnem formalnem srečanju oz. v kraju prireditve.
Mnenja sem, da bi tak turističen dogodek podprla tudi evropska komisija za kulturo in izobraževanje.
Mednarodni festival polke s kmečko ohcetjo, bi bila tradicionala in sicer vsako leto v času med 15.06. in 15.07. in sicer tako, da bi bila, folklorno turistična prireditev v trajanju 21 dni, z glavnim programom ohceti in festivala polke pa 7 noči in 8 dni.
Upam si trditi, da bi lahko taka prireditev privabile na tisoče obiskovalcev, saj bi bilo tako srečanje, srečanje narodnih običajev in isto časno glamurja, z visokim turizmom, na najvišji ravni, z visoko dodano vrednostjo in odlično ponudbo, kulturnih prireditev.
V času od 15.7. do 30.08., pa bi bil after party, valovanje folklornih, etnografskih, zabavnih in kulinarčnih prireditev, v vseh jedrih, ki bi bila zainteresirana take dogodke organizirati in nadaljevati, pri čemer, jim lastnik te blagovne znamke omogoči njeno uporabo, pod normalnimi in poslovnimi pogoji, uporabe blagovne znamke, po simbolični pristopnini.
Samoumevno je, da bodo vsi poročni pari oblečeni v narodne noše kraja iz katerega prihajajo.
Pokrajino, katero poročni pari predstavljajo in pa državo, morajo predstaviti svojo folklorno skupino in narodno zabavni ansambel, ki bo zaigral polko.
Za sam vstop pred matičarjem v zakonsko zvezo, so ženini oblečeni v tradicionalna temna oblačila, neveste pa v modne obleke, vendar ne z vlečkami.
Na tridevni mednarodni festival polke, ki bi potekal zadnje tri večere kmečke ohceti, se uvrstijo vsi narodno zabavni ansambli, ki jih bo izbral glas ljudstva, radijskih in televizijskih poslušalcev, javnih in zasebnih radijskih in televizijskih programov ter kabelskih operaterjev.
Le ti organizirajo v predtekmovanja.
Način izbora zmagaovalca predtekmovanja se doličijo posebej z radijskimi in televizijskimi postajami.
Predtekmovanja se zaključijo do prvega maja tekočega leta.
Vdveh polfinalnih večerih, v treh krajih, bo v vsakem kraju, predstavitev približno, 40 ansamblov, z enim nastopom, polko, na finalnem večeru pa 33 polk..
Zmagovalca, določi glas ljudstva, z telefonskim glasovanjem.
Zmagovalec prejme spodobno denarno nagrado in naziv Zmagovalec Mednarodnega polka festivala s kmečko ohcetjo, z letnico prireditve.
Zanimanje, medijev za tako prireditev je izredno, saj bo prireditev potekala ob koncu prvega predsedovanja R Slovenije, Evropski Uniji, o čemer bodo poročale vse svetovne televizije.
Program se tudi vklaplja v evropski program odbora za izobraževanje in kulturo, kar pomeni, da je za tak program, možno kandidarati za evropska sredstva, za sredstva v Slovenskem podjetniškem skladu. Ne nazadnje pa je v pripravi Zakona o družbah tveganega kapitala – prva obravnava in ki bo po vsej verjetnosti do julija l. 2008, že sprejet.
Vsekakor je to velik logističen projekt, ki zahteva podporo in strokovnost na vseh nivojih, maksimalno resnost in osebno odgovornost pri izpeljavi takega programa.
Kaj naj še dodam?
Najvažnejše:
Z prireditvami bi začeli lahko že letos in sicer z pilotskimi programi skupaj z Istrani, zamejci in še kom.
Z dnevi kulture in gostovanji prijateljskih mest, dosedanjih mest kulture, n.pr.:
Slovenija z svojimi mesti, občinami, vasmi in trgi, lahko postane vodilni organizator, držav in mest kulture, zgodovine, zemljepisa, poučevanja slovenskega jezika v obliki Univerze za tuje ljudi, željnih razkrivanja slovenske govorice, prebiranja književnih del, pogovarjanja z domačini, vzpostavljanja novih poznanstev.
Ob vsakem takem celoletnem kulturnem dogodku pride do izmenjave vrste kulturnih,turističnih, gastronomskih, proizvodov, kar je pa najbolj važno, do premikanja posameznikov, skupin, obiskovalcev, nastopajočih, spremljevalcev, cele množice ljudi, ki troši, kot posameznik in skupina in sicer samo za to, da bi spoznali, sosede, vaščane, meščane, ljudi in države, običaje, izmenjali izkušnje iz vsakdanjega življenja.
Tudi oni predstavljajo svoje kulturne običaje, istočasno na teh predstavitvah ponujajo, tržijo in prodajajo svoje proizvode, od knjige, filma, slike, kulinaričnih dobrot, spominke, starine in še kaj bi se našlo.
In ko se kaj takega dogaja, derejo skupaj in mladi in stari, tudi trguje se enkrat več drugič manj, ponudba in povpraševanje se dopolnjujeta.
Mesto Pergine Valdarno ima tudi svoj filmski festival, mestece, ki nima več, kakor 3500 prebivalcev z okolico, letošnja tematika je bila, življenje starejših prebivalcev in njihova socialen položaj, eden izmed njihovih someščanov, pa je v Ljubljani odprl tudi frizerski salon.
Slovenija in Ljubljana sta ga očarali, nekoliko manj pa togo uradništvo, ki se ne trudi biti preveč ustrežljivo.
Na podoben način kot so se organizirala našteta mesta kulture, bi se lahko tudi organizirala mesta in občine v Sloveniji, z že obstoječimi mesti in seveda tudi z drugimi in sproži VALOVANJE KULTURE – enega poglavitnih gospodarskih proizvodov.
Za začetek bi vsekakor bi veljalo vzpodbuditi, branjevke in trgovke umetne obrti, ki na mestnih in vaških tržnicah prodajajo, svoje izdelke, da bi bile oblečene v narodno noše kraja ali regije iz katere prihajajo. Mesta in trgi pa bi lahko poživili svojo ponudbo z mesečnim Velikim sejmom, kjer bi se lahko oživljalo stare običaje.
Glavni proizvod Velike Britanije, Italije, Francije, Avstrije, je kultura, ljudje iz celega sveta prihajajo in trošijo in o tem pripovedujejo naprej.
Mejniki med ljudmi se premikajo, spoznavajmo domačo in tujo kulturo, ustvarjajmo jo in posredujmo jo naprej, saj se bo vsak od nas nekaj naučil in tudi zaslužil.
Vaš osebni prispevek, k razvoju slovenske in evropske kulture lahko postane neprecenljiv, saj se do sedaj izkazujete obilo dobre volje, odločnosti in delavnih navad res pa, da je marsikaj potrebno pričeti znova, verjamem, da se lahko z Vašim razumevanjem kulture, marsikaj premakne, vsaj z majhno vzpodbudo, občinskim svetnikom v razmislek, šolam za vzpodbudo, kulturno umetniškim in folklornim društvom in posameznikom pa v izvedbo, da o gostincih in hoteljerjih niti ne govorim, saj vsaj cela Ljubljana pa še kakšno drugo mesto v notranjosti in obali, ne premorej, dnevnega ali tedenskega stalnega folklornega programa.
Verjetno se tudi Vi spominjate, kakšna atrakcija je bila kmečka ohcet, pa obiski pobratenih mest in občin v Ljubljani.
Možnosti je ogromno, nekaj slikarjev, trubadurjev, lončarjev, kabarejev, folklonih večerov, restavracij z slovensko narodno kuhinjo, citrarski večeri, diskoteke.
oj, menim, da se je kandela ful potrudla in upam, da sedaj đe ve, kaj naj bi tam delala.
go tool, zg
Dobro jutro Kandela,
lepo prosim malo opiši, kako je potekala prireditev, Kmečka ohcet v Bohinju, prejšnji vikend, pa opremi jo še z kakšno fotko.
V teh dneh sem se pogovarjal z marsikom o tej prireditvi in podobnih kmečkih ohcetih, ki so potekale v Sloveniji. Marsikje, tako, kakor v Bohinju je potekala samo navidezna, saj ni bilo resničnega para, ki bi se hotel poročiti.
Letošnjo pomlad, sem se skušal dobiti z župani Bohinja, Bleda, Kranjske Gore, Bovca, Celja,Kopra, Izole in Pirana pa z lastniki hotelov, predstavniki LTO, STO – ojem, agencijami, politiki, RTV in še množico drugih ljudi, vendar pa pravega volje in želje, da bi z skupnimi močmi naredili prireditev, ki bi odmevala, je premalo moči.
Nadaljevanje sledi.
Lep pozdrav.
V Ljubljani, 08.08.2007
Vladimir Miladinović
V
[…] ki jih Bohinj ponuja v poletnih mesecih (od vseh tradicionalnih prireditev, kot je na primer kmečka ohcet, do vseh gasilskih veselic, ki jih organizirajo posamezna društva iz obeh dolin2 […]