Do Piska se je nadaljevalo oblačno vreme

Kot je bilo napisano že v programu potovanja, nas je drugi dan po obilnem zajtrku čakal voden ogled gradu, ki se vzpenja nad Krumlovom, ((Če bi kdo rad prebral kaj več o gradu … tukaj je povezava 🙂 )) ogled in ‘povoh’ 😉 bližnje pivovarne, kjer se vari pivo Eggenberg, nato pa odhod do mesta Pisek, kjer smo prespali drugo noč našega kratkega potovanja.

grajski stolp

Še preden smo se povzpeli na hrib do gradu, smo imeli nekaj prostega časa. Ravno toliko, da smo se še enkrat na hitro sprehodili po prijetnem Češkem Krumlovu. Pobliže smo si ogledali nekaj izložb in eno od trgovin z lesenimi igračami. Če smo že pripotovali na Češko in s sabo prinesli krone, jih je bilo treba nekaj tudi zapraviti. Denar sva ‘zamenjala’ za dve lepi igrački, ki sta šli v roke njegove nečakinje in moje sestre 🙂

na desni strani ulice je reklama za trgovino s plišastimi medvedi

Na eni od ulic smo zagledali reklamo za trgovino z medvedki, ki so zaščitni znak Krumlova. Pred trgovino je stal pano v obliki medveda. Imel je nekaj lukenj, v katere je svoje roke in glavo vtaknil Pi.Roman in se vživel v zverino, midve z Uršo ((Najina nova znanka, ki jo je v Pragi doletela tudi ta čast, da je bila najina cimra 😀 )) pa sva pridno škljocali.

medvedja zverina Pi.Roman

spet … grad

Z našo vodičko Jano, lektorico češčine na ljubljanski FF, smo se odpravili na grad. Tam nam niso dovolili fotografirati, zato tudi nimava ((Slike na mojem blogu niso samo moje. Nekaj jih je posnel tudi Pi.Roman. Saj razumete, a ne 😉 )) nobene slike iz notranjosti. Sem se pa spet spraševala, kako so včasih živeli v takih ogromnih gradovih. Vsi ti visoki stropi, tako prostorne sobane, kot da so bile vse namenjene za plese, redke peči … Le kako so pozimi ogrevali take prostore? Pa kako so jih osvetljevali? Res bi bilo zanimivo, če bi se lahko za kak dan vrnili v tiste čase. Jaz bi si pa z veseljem oblekla tako razkošno obleko, ker me res zanima, kako so se ženske počutile tam notri.

Ko smo hodili po širokih grajskih stopniščih, smo se zafrkavali, da prenašanje raznih kosov pohištva v časih, ko so tam še živeli, res ni predstavljalo kakšnega problema. Vmes me je prešinilo, da so najbrž tako široka stopnišča gradili zato, da so mične gospodične naokoli lahko prenašale svoje razkošne obleke. Obleka odrasle ženske naj bi imela 10 kilogramov.

kako izgleda Češki Krumlov z zraka 🙂

Krumlov z grajskih lin

Češki Krumlov

ko sem že mislila, da ga sploh ni, se je le priklatil od nekje … medved, ki živi pod gradom v Krumlovu

Naslednji ogled je bil vsaj zame zelo zanimiv, ker je bilo prvič, da sem videla kako proizvajajo tisto alkoholno pijačo, po kateri največkrat posegam tudi jaz, ko pride na vrsto alkohol … sledil je ogled pivovarne Eggenberg. Ta ogled si zasluži samostojno objavo v naslednjih dneh, ker je bilo res zanimivo. Na koncu smo dobili še vsak eno steklenico (toplega) Eggenberg piva.

jaz sem še vedno mnenja, da je laško zakon

Na poti do mesta Pisek, kjer smo prespali drugo noč, smo se za nekaj časa ustavili v še enem mestu, ki je pod UNESCOvo zaščito – mesto ali bolje vas Holašovice, kjer danes živi okoli 140 ljudi, če sem si prav zapomnila. Hiške so lepe, ampak življenja pa okoli njih ni bilo čutiti. Nekoliko čudno vzdušje je še potenciralo turobno vreme.

Po večini smo bili vsi zelo veseli, ko smo se spet lahko odpravili nazaj na avtobus, kjer nam je šofer kar malo preveč zakuril. Preden smo prišli do Holašovic, nam je bilo na avtobusu zelo toplo in večina je pospala, zato ogled še enega kraja, ki nas je pradramil iz sladkega spanca, ni bil najbolj dobrodošel.

takole je češko pokrajino skozi objektiv fotoaparata videl Pi.Roman

znamenite hišice v UNESCOvih Holašovicah

Kmalu po tem, ko smo se pripeljali do prvega od dveh hotelov v Pisku, se je že stemnilo. Ker zajtrk ni bil v hotelu, kjer sva spala midva, ampak v drugem, sva se odločila, da greva z drugo skupino do njihovega prenočišča, da bova zjutraj lažje našla zajtrk. Hotel Buly naj bi bil na drugi strani ceste, kar je bilo v bistvu tudi res, ampak po zračni liniji. Človek do njega pride malo težje, kot tisti osebki, ki imajo sposobnost letenja 😉 Hodili smo po blatnih cestah in poteh, delali ovinke, naša Jana je vsaj trikrat klicala v hotel, da bi dobila malo boljše informacije o tem, kje so. Na koncu smo ga le našli. Hotel Buly, ki je bil (baje) bivša bolnica, se je držal ledene hale, odkoder so se slišali poki hokejskih palic. Ko so se naši nastanili v sobah, smo se dobili in odšli malo naokoli.

Dva od petih sta hotela v trgovino, ostali trije smo se odpravili za hrano. Po poti smo prečkali tudi najstarejši kamniti gotski most na Češkem. Potem smo srečali še nekaj drugih kolegov-študentov-turistov z našega avtobusa in skupaj smo se odpravili v neko italijansko picerijo. Pice so bile tanke, a dobre. Ravno prav za večerjo.

S polnimi želodci smo se počasi odpravili nazaj proti posteljam, saj je Pisek zgledal nekam čudno mirno in prazno. Preden sva se odpravila spat, sva izkoristila tuš, ki nama ga je ponujala soba v hotelu Cadillac, kjer sva spala. V najini sobi sicer ni bilo vodne postelje, tako kot neki drugi sobi, kjer sta noč preživeli dve študentki češčine, a sva se vseeno dobro naspala.

pajek v Pisku si je našel odličen prostor za dom v tem letnem času

najstarejši kamniti gotski most na Češkem stoji v mestu Pisek