Marc Chagall

Umetnine enega največjih slikarjev 20. stoletja so na kar velikem kupčku zbrali v Zagrebški galeriji Klovićevi dvori, ki je od naše bele Ljubljane oddaljena samo debelo uro. In ker nas je razveselilo tudi sončno vreme, nismo imeli nobenega izgovora več, da se ne bi odpeljali občudovat mojstrovin.

Marc Chagall oz. Марк Захарович Шагал (Mark Zaharovič Šagal) se je konec 19. stoletja rodil v judovski družini blizu mesta Vitebsk, ki danes pripada Belorusiji. V svojem razgibanem življenju, ki ga je živel 97 let, je ustvaril veliko število slik. Kot je bilo zapisano po raznih medijih, smo si v hrvaški prestolnici ogledali 160 slik, ki so jih spremljale nekatere razlage izključno v hrvaščini. Poleg zelo lepe karte nismo dobili nobenega prospekta, ki bi razstavo še malo bolj razložil. O tem, da smo nekajkrat na naša vprašanja v slovenščini dobili odgovor kar v angleščini, je pisala že Irena.

Ampak pustimo malenkosti ob strani. Jaz sem se tistega dne najbolj veselila ravno razstave. Mogoče tudi zaradi tega, ker je Chagall kar nekaj svojih let preživel v Rusiji. V bistvu se v teh dneh poskušam spomniti kje sem nekaj njegovih del videla v ruskih muzejih. Če se ne motim, je bilo to v Novi Tretjakovki, kjer smo si po ogledu razstave, posvečene soc-artu, ogledale še stalno razstavo, kjer so na ogled postavljena dela ruskih umetnikov iz 20. stoletja. Vrnimo se nazaj v Zagreb. Ko smo prišli na cilj, smo se priključili skupini šolarjev, ki so imeli voden ogled. Na kratko obnovo le-tega vas vabim ta trenutek 😀

Začelo se je s sobano, kjer so bile predstavljene slike, ki so govorile o njegovih selitvah iz države v državo. Te selitve so bile zaznamovane predvsem z dejstvom, da so bili Chagallovi judovska družina.

V spodnji vrsti slik, ki so nastale z mobitelom in jih s klikom lahko povečate, so tri slike iz zgoraj omenjene sobane. Na prvi sliki ((Nekaj slik in doživetje Zagreba z razstavo ste lahko prebrali tudi pri Chefu.)) je več različnih motivov, kar je še posebej značilno za slikarja: križani Kristus, ki mu je večkrat naslikal svoj obraz, dvojni obraz ovna in slikarja, violina na dnu slike, ki sta jo igrala njegov oče in ded in še in še … Drugo sliko naj bi naslikal po tem, ko se je preselil v Francijo in dobil francosko državljanstvo. V zahvalo novi domovini je nastala slika, na kateri je dvojni obraz obarval z modro-belo-rdečo francosko zastavo. O tretji sliki ne vem nič posebnega, razen to, kar se vidi … spet se ponovljajo motivi dvojenga obraza, križ in nevesta.

Naslednje tri slike oz. grafike so nastale kot ilustracije za slikarjevo avtobiografijo Moje življenje, ki jo je umetnik napisal pri 35. letih in je prevedena tudi v slovenski jezik. Prva slika je avtoportret. Druga grafika prikazuje njegov prvi poljub, ki ga je čakal tako dolgo, da je njegova izbranka dobila mozolje 🙂 Na tretji grafiki pa vidite grob njegove mame.

V naslednji sobani so bile slike, ki jih je naslikal kar na časopisni papir. Potem je sledilo nekaj slik, posvečenih cirkusu. Tretja slika od spodnjih pa je nastala po smrti njegove prve žene, ki naj bi umrla dan, preden bi se morala iz ZDA preseliti nazaj v Francijo. Ženini smrti je sledilo 9 mesecev, ko sploh ni ustvarjal. Poročil se je še dvakrat, a naj bi bila njegova prva žena Bella, ki jo je spoznal v rodnem Vitebsku, ‘doživljenjska’ muza.

Sledile so slike oz. grafike s skupno tematiko noči (prvi primer)in tiste, ki so nastale pod vtisom, ki ga je nanj naredila čudovita francoska narava in jezik francoskega basnopisca iz 17. stoletja, Jeana de la Fontaina. Te basni naj bi Chagalla spominjale tudi na rodno Belorusijo, kjer je bral prevode La Fontainovih basni izpod peresa znanega ruskega pesnika Krilova.

Uradna razlaga spodnjih slik mi je ušla, zapomnila pa sem si, da prva slika prikazuje nevesto nad Parizom. Zelo dobro sta na sliki vidna tudi Eifflov stolp in Notre-Dame, dve svetovno znani pariški znamenitosti. Tretja slika, ki se je pojavila tudi na plakatih za razstavo, je naslovljena z Ljubimki. Čeprav se meni bolj zdi, da je na sliki ženska z moškim v naročju.

V zadnjih sobanah so bile razne grafike in slike z versko tematiko. Prva slika ima naslov Raj z Adamom in Evo, usodnim jabolkom, živalmi in naravo v glavnih vlogah. Druga in tretja slika sta različici ‘primopredaje’, ki jo je izvedel Bog, ko je Mojzesu izročil Deset Božjih zapovedi. Na prvi od njiju lahko vidite tudi židovsko zvezdo. Na četrti sliki pa je upodobljen zaključek svetopisemske prilike o izgubljenem sinu.

Tako, našega skupnega potovanja po zagrebški razstavi Marca Chagalla je konec 🙂 Upam, da vas je zamikalo in naslednje priložnosti ne boste spustili iz rok. Če se potrudite, lahko tole razstavo ujamete še do 16. marca.