Kazimir Malevič – AUTOBIOGRAPHY

Že pred kakšnimi 14 dnevi sem si ogledala razstavo, posvečeno še enemu ((Kot bi bil marec ruski čas … Marc Chagall, Vladimir Sorokin, Kazimir Severinovič Malevič (Казимир Северинович Малевич) 🙂 )) ruskemu umetniku, Kazimirju Maleviču, v galeriji Gregor Podnar na Kolodvorski 6, ki jo najdete na dvorišču malo naprej od RTVja v smeri proti železniški oz. za oštarijo Stari Tišler. Omenjeno razstavo si lahko ogledate še vsaj do konca maja od torka do petka med 12. in 18. uro.

V galeriji so na ogled preinterpretacije Malevičevih del, pri katerih je sodeloval NSK. Kljub temu, da ne gre za originale, lahko človek dobi zelo dobro predstavo o tem, kaj je počel utemeljitelj suprematizma – Malevič.

Ker, žal, nisem izkoristila gospodične, ki je sedela v sosednji sobi, da bi mi povedala še kaj več o sami razstavi in delih, bom v nadaljevanju dodala tekst, ki sem ga dobila na vhodu galerije. Drugače pa so poleg slik na ogled postavili tudi nekaj posnetkov, med katerimi je tudi film znanega ruskega režiserja Ejzenštejna oz. Eisensteina. Naslova mi ni uspelo ujeti, ker sem imela premalo časa, da bi si ga ogledala in počakala na napise …

železna vrata odstirajo pot do galerije

dvorišče pred galerijo Gregor Podnar, ki se nahaja na levi

TOREJ – citiram oz. prepisujem 😉

“Kazimir Malevich: Autobiography” je dokumentarna razstava, ki prikazuje dela enega izmed najpomembnejših umetnikov 20. stoletja, vse do njegove smrti in po njej. Na razstavljena dela ne bi smeli gledati kot na umetniška dela, temveč raje kot na suvenire, zbrane primerke našega kolektivnega spomina.

– Walter Benjamin

Razstava AUTOBIOGRAPHY govori o Kazimiru Malevichu, avantgardnem umetniku, katerega dela so v njegovi domovini v 30. letih postala primerki odklanjajočega “formalistično buržuaznega” ustvarjanja in so se istočasno na severnoameriški celini znašla v ožjem kanonu Alfreda H. Barra, protagonista Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Malevich je tako postal v tekstu prejšnjega stoletja ena izmed ikon Moderne umetnosti, ki predstavlja naš današnji zgodovinsko okrepljen kanon o percepciji novejše umetnosti. Malevich se je po njegovem ustvarjanju v Sovjetski zvezi ponovno pojavil leta 1985 ((Gre za ponovno pojavitev njegovih umetniških del, saj je v resnici Malevič živel med leti 1878 in 1935 … moja opomba)) v Beogradu in leta 1986 v Ljubljani s postavitvijo “Zadnje futuristične razstave”. Šlo je za anonimno avtorstvo, in vendar je bil to Kazimir Malevich, katerega dela so bila suprematistične poslikave, tokrat datirane v leto 1985.

Na razstavi (v galeriji Podnar) so na ogled suprematistična dela, datirana v leto 1985. Gre za slike, ki prikazujejo Malevicha in njegovo življenje ter percepcijo njegovih del od simbola poduhovljenega ustvarjanja do komoditete na novejšem umetnostnem trgu. Podobe prikazujejo zgodovino umetnosti skozi prizmo enega izmed junakov Modernistične umetnosti in uprizarjajo način linearnega zgodovinskega zapisa, s tem da spodbijajo avtentičnost umetniškega dela, avtorstvo izvora, pojem zaporedne časovnosti in verodostojnost dokumenta kot termina zgodovinskega orodja in hierarhičnega razporejanja in vrednotenja v sistemu umetnosti. Navsezadnje je tudi delovanje anonimnega avtorja pričujočega fenomena Kazimira Malevicha in razstave AUTOBIOGRAPHY poskus vstopa v hierarhičen sistem umetnosti.

Mojemu prispevku o tej razstavi manjka še kakšna slika o slikah, kar pa sledi v nadaljevanju. Tako. Z branjem je konec … začenja se ogled 🙂

če pozorno pogledate veliki črno-beli sliki, boste videli, da so slike okoli njiju razporejene ravno tako, kot na njih

še ena slika, ki prikazuje, kako morajo biti razporejena dela na stenah galerije

KMalevič – КМалевич

proletarci vseh držav, združite se

članek iz Dela o Malevičevi razstavi (s klikom na sliko se pokaže povečan detalj teksta, ki pa, žal, ni super dober, a prebrati se vseeno da 🙂 )

Če vas pa kdaj pot zanese v Moskvo in vas zanimajo te stvari, si lahko nekaj Maleviča ogledate tudi v Novi Tretjakovski galeriji, kjer je na ogled tudi njegov Črni kvadrat.