Huiqin Wang: Nadčasovni prenos

Umetniške interpretacije življenjske zgodbe Ferdinanda Avguština Hallerja von Hallersteina (10.-24. april 2008)

10. aprila so v Slovenskem etnografskem muzeju v okviru prireditev, posvečenih medkulturnemu dialogu, odprli razstavo z naslovom Nadčasovni prenos. Govori o tem, kako slovenskega jezuita Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je v 18. stoletju deloval na kitajskem dvoru, vidi Huiqin Wang, kitajska slikarka in žena profesorja s Filozofske fakultete Mitje Sajeta. Pri delih, ki jih ponuja razstava, so Wangovi pomagali še nekateri drugi umetniki s Kitajske in Slovenije. ((Zhao Qiu, Silvan Omerzu, Zhao Cong, Tanja Rudolf, Pila Rusjan, Borut Berič, Dino Schreilechner, Alen Beznik-Flip in Cameron Bobro.))

Poleg slik si lahko pogledate in preberete (če znate kitajsko) tudi nekaj dokumentov, ki govorijo o jezuitovem življenju. V okviru evropskega projekta Hallerstein (2008-09) se bodo odvijale raziskave, simpoziji, delavnice in intermedijske uprizoritve po Evropi in na Kitajskem. Ob koncu projekta, ki ga koordinira KID KIBLA, bo izšla tudi knjiga in večpredstavnostna zgoščenka Hallerstein.

Huiqin Wang

Na otvoritvi razstave smo poleg poslušanja štirih kratkih govorov lahko občudovali tudi sposobnosti Milana Kapetana. Najprej nam je pokazal nekaj gong fu figur, kasneje pa se nam je predstavil še z učenci, ki jih uči qi gong v svoji šoli Shaolin temple Slovenia. Če bi radi izvedeli kaj več o gong fuju ali qi gongu, se lahko danes, 17. aprila 08, ob 18.00 uri odpravite v razstavno hišo SEM, kjer bo Milan Kapetan vodil gong fu in qi gong delavnico za odrasle.

Milan Kapetan

Zadnja točka otvoritvene slovesnosti je bila lutkovna predstava slikarja Zhao Qiua o tem, kako so na dvoru kitajskega cesarja sprejeli našega rojaka Hallersteina. Ta predstava je bila posebna zato, ker so jo zaigrali s t.i. senčnimi lutkami. Lutke, nareje iz kozje kože, ((če sem si prav zapomnila)) so s pomočjo bambusovih palčk, na katere so pripete, premikali za osvetljenim platnom, tako da smo gledalci lahko videli samo barvne sence, ki so se premikale po platnu.

prizorišče predstave – dvor, ki so ga z bucikami pripeli na platno

senčna lutka … mogoče je ravno tale igral Hallersteina 🙂

predstava senčnih lutk, kot smo jo videli gledalci

Naj povem še za en dogodek, ki se bo zgodil v okviru omenjene razstave … v soboto, 19. aprila 08, bo imela Huiqin Wang delavnico kitajskega slikanja s čopičem za otroke, ki se bo začela ob 11. uri dopoldan.

Za konec pa še nekaj zanimivih biografskih podatkov o Slovencu, ki je v 18. stoletju dodobra zaznamoval kitajski cesarski dvor – jezuitu Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu … Dodajam tekst, ki so ga ob odprtju razstave pripravili v Etnografskem muzeju.

Čeprav slovenski matematik, astronom, kartograf, diplomat, humanist in teolog pater Ferdinand Avguštin Hallerstein (27. avgust 1703 – 29. oktober 1774) v zgodovinskih knjigah in zavesti povprečnega prebivalca današnje Slovenije morda ne zaseda izrazitega položaja, pa je s svojim delom na Kitajskem v času vladavine dinastije Qing (1644-1911) zagotovo odtisnil neizbrisen pečat.

profesor Mitja Saje je skupaj z neko gospo podrobno prebiral zapise o Hallersteinu

Rojen je bil v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Leta 1721 je stopil v jezuitski red in šolanje nadaljeval v Gradcu in na Dunaju. Leta 1735 je dobil priložnost, da kot misijonar odide na Kitajsko, kar je bila njegova dolgoletna želja. Po začetnih pripravah je 25. aprila 1736 skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi jezuiti iz Lizbone odplul proti jugu.

ena izmed slik, ki govorijo o življenju jezuita

Pot jih je vodila okoli afriške celine in nato dalje proti vzhodu, mimo Indije do juga današnje Kitajske. Skupina je 4. septembra 1738 srečno prispela v tedanjo portugalsko kolonijo Macao, Hallerstein pa je 1. marca 1739 dospel v Peking, kjer se je nahajal sedež jezuitskega misijona. Kmalu po prihodu v prestolnico je prevzel kitajsko ime Liu Songling 劉松齡 in postal škofovski namestnik ter hkrati pomočnik misijonarskemu kolegu iz reda jezuitov, nemškemu astronomu Ignaciju Köglerju (11.5.1680 – 30.3.1746) predsedniku astronomskega kolegija oz. observatorija cesarskega dvora. Leta 1743 je postal član matematičnega tribunala, 3 leta kasneje, po Köglerjevi smrti, pa je bil povišan na položaj predsednika astronomskega kolegija, ki ga je obdržal vse do smrti.

V 35 letih, kolikor jih je prebil na Kitajskem, se je Hallerstein ukvarjal z mnogimi projekti. Decembra 1752 je bil izbran za glavnega zaščitnika portugalskega kralja, ki se je s spremstvom mudil na Kitajskem. Odprava je do oktobra 1753 prepotovala več kot 5.000 kilometrov in obiskala mnoga območja med Kantonom (oz. Guangdongom) in Pekingom ter uspešno opravila vse zadane naloge, s čimer je bil še posebej zadovoljen tedanji cesar Qianlong, ki je Hallersteina posledično povzdignil v cesarskega mandarina tretje stopnje, kar je bil za tujca v tistih časih na Kitajskem zelo visok položaj in hkrati velika čast.

observatorij v Pekingu

Hallersteinovi dosežki so zares mnogoteri. Kot zvezdoslovec je snoval in izdeloval astronomske priprave ter opazoval komete, mrke in gibanja planetov; kot kartograf je sodeloval pri nastanku velikega atlasa Kitajske, ki je izšel leta 1769 in načrtoval zemljevide kitajskega krasa, pokrajin in mest; izračunal je geografske koordinate Pekinga in podal izjemno natančen približek števila prebivalcev na Kitajskem. Preučeval je kitajsko kulturo, religijo, filozofijo ter celo floro in favno. Sodeloval je pri fizikalnih eksperimentih. Brezhibno je govoril najmanj 6 jezikov; med njimi portugalščino in mandarinsko kitajščino. Bil je tudi uspešen diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Poleg vsega naštetega je tudi vztrajno vzdrževal korespondenco z jezuiti, znanstveniki in akademiki v Angliji, Rusiji in drugod. Njegova pisma so v okoli desetih državah sveta pogosto objavljali v strokovnih revijah.

Zapuščina Hallersteina je zavidanja vredna in mnogi nasledniki na področju astronomije in kartografije so se pri svojem delu pogosto naslanjali na njegova opažanja in ugotovitve.

Hallerstein kot ga vidi Huiqin Wang; to je eden izmed motivov Hallersteina, ki se je pojavil na seriji telekomovih telefonskih kartic

Umrl je v 72. letu v Pekingu, kjer je bil pokopan na cesarske stroške. V cesarski jezuitski knjižnici v Pekingu je ohranjenih približno 20 dokumentov, ki so tako ali drugače povezani z njegovim delom oz. življenjem nasploh.[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]