Čeprav sva bila maja, ko sva se odpravila na teden Peterburga, prepričana, da je to najin letošnji dopust, sva se zmotila. Potovanje oz. pobeg v drug svet se je takrat zelo prilegel, a sva ugotovila, da bo tudi poleti treba za nekaj dni stran iz Ljubljane. Tako sva se za tri dni odpravila proti Nemčiji oz. Bavarski in se imela odlično. Ampak, ker se nama je v Nemčiji zgodila manjša nesreča, sva bila po vrnitvi v Slovenijo “primorana” na Bled. Situacija in dan sta bila odlična priložnost za jutranji sprehod ob Blejskem jezeru.

Že med pregledovanjem slik na fotoaparatu se nama je zdelo, da so nekam motne, zato sva jih naredila še malo več. Nekaj slik je uspelo, ampak imajo, če boste dobro pogledali, na sredi eno packo, ki sliko malo zmaže 🙄 Zato tudi tak naslov.

blejski grad

Odpravila sva se čisto do obale in odšla v smeri od centra (hotela Park) proti Grajskemu kopališču. Ljudi je bilo relativno malo. Večinoma so govorili svetovne jezike 🙂

Od daleč in počasi sva si ogledala najbolj prepoznavne znamenitosti tega slovenskega bisera. Najprej sva občudovala otok z baročno cerkvico in grad, ki se bohoti 100 metrov nad jezerom.

otok na blejskem jezeru

V daljavi sva videla tudi blejsko smučišče Straža, ki je poleti namenjeno predvsem sankanju.

blejsko jezero

Jaz sem bila čisto navdušena nad otočki lokvanja. Ugibala sva, ali so tam zaradi človeka ali so se kar samo zarasli. Vendar odgovor na to vprašanje ne bi spremenil praktično ničesar. So pač tam in so zelo lepi.

lokvanj na blejskem jezeru

Zabavno je bilo gledati tudi račke, ki so se prebijale mimo zelenih listov na dolgih steblih. Ob pogledu nanje sem se spomnila tistih nekaj poletij, ko sem v kampu Zlatorog na koncu Bohinjskega jezera oddajala kanuje in sem ob jutrih, ko so se turisti šele prebujali, sedela ob jezeru in opazovala te lepe živali. Prav zabavne so, še posebej takrat, ko s sabo do obale pripeljejo tudi svoj naraščaj.

račke

V daljavi sva videla turistični vlak, ki vozi tudi po Ribčevem Lazu v Bohinju in v Ljubljani, pa najbrž še kje. Nič posebnega, če vprašate mene. Ponavadi ga največkrat opazim med vožnjo skozi Bled, ko hitrost vožnje kar naenkrat pade na 30km/h 🙂 Raje sva se odpravila naprej.

blejski turistični vlakec

Ob obali sva si ogledala pletne in računala kako donosen posel je prevažanje turistov s pletno na Blejski otok. V eno pletno gre 18 ljudi, za vožnjo pa mora vsak plačati 12€. Nočem zveneti kot človek, ki vse gleda samo skozi denar … Najbrž, da upravljanje pletne ni tako zelo enostavno, vsaj ko gledaš pletnarje oz. čolnarje, izgleda kar naporno. Pletne je poleg tega treba tudi vzdrževati – tisto jutro sem videla dva gospoda, ki sta iz svojih plovil zlivala čisto nepotrebno vodo, ki se je tam nabrala čez noč.

Ko smo že ravno pri vstopninah … Drugje po Evropi od turistov potegnejo veliko več denarja, kot pri nas. Na primer, če si hočete od blizu ogledati olimpijsko skakalnico v Innsbrucku, morate za parkirnino odšteti 3,40€ za 90 minut. Manjše tarife ni. Če bi se slučajno radi povzpeli na skakalnico, boste pa plačali še dodatnih 8€. Kaj več o cenah parkirnin in vstopnin v Avstriji in Nemčiji bom več napisala kdaj drugič.

pletna

blejski hoteli

Na koncu sva si v daljavi ogledala blejske turistične komplekse in se v bližini razvpite Riklijeve vile, ki sva jo videla le od daleč in o kateri je nekaj napisal tudi Samo, usedla na teraso Vile Prešeren, spila kavo, opazovala sprehajalce, si izmenjavala nasmehe z malim Izraelčkom, ki je s starši prišel na francoski rogljiček in uživala. Še preden je zvonenje telefona naznanilo konec posedanja sem si naglas zastavila še eno vprašanje … Zakaj se Bohinjci in Blejci ne maramo? Nimam pojma … po moje je to neki preživet kliše 😉

pletna