Nisem se še uspela pred vsemi považiti z najnovejšo pridobitvijo. To je ena od knjig, ki mi bo verjetno ostala zelo ljuba celo življenje. Je dopolnilo mojemu študiju in odličen učbenik na samo za vsakega rusista, ampak za kogarkoli, ki ga zanima Rusija.

Natašin ples Orlanda Figesa je odlična Kulturna zgodovina Rusije. Življenje v Rusiji in njena zgodovina je tisto, česar moja generacija na rusistiki, kljub predmetu Pregled ruske kulturne zgodovine, ki ga je v tistih letih predaval še profesor Aleksander Skaza, ni dobila. Sedaj omenjeni predmet predava profesor Blaž Podlesnik in glede na študijsko gradivo objavljeno na spletnih straneh rusistike oz. slavistike, je to sedaj veliko bolj resen predmet. Da ne bo kakšne zamere … prof. Skaza ni bil kar nekdo. Človek, ki ga v sferi vsega, kar je povezano z Rusijo, ne cenijo samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, res obvlada rusku literaturo in kulturo, samo ni najboljši profesor. Vsi namreč vemo, da je Dostojevski živel samo 60 let, ruska zgodovina pa obsega nekoliko daljše časovno obdobje …

Kakorkoli, pustimo tiste študentske dni pri miru. Pomembno je, da naš trg dobiva vedno novo in kvalitetno gradivo o različnih področjih, med njimi tudi na “slovenskem ruskem trgu”. Tako je na naše police že lani prišla knjiga Natašin ples. ((Moja knjiga pripada že tretjemu natisu. En natis je 1000 knjig.)) Dolgo časa sem poslušala o njej. Vsi so jo hvalili. Zato sem bila že skoraj odločena, da si jo kupim, a ko sem videla, da stane 49€ sem se malo zamislila. Odločila sem se, da si jo najprej izposodim v knjižnici, da vidim kakšna je.

Bila sem več kot navdušena. Že po nekaj prebranih straneh (prve strani so posvečene ustanovitvi Sankt Peterburga in življenju v njem) sem se v Natašin ples zaljubila. Čudovito je brati o življenju na posestvih grofa Šeremtjeva. Kuskovo sem obiskala med trimesečnim študijem v Moskvi. Lahko sem si živo predstavljala, kako so se podili sem in tja po ogromnih sobanah Ermitaža in še in še. Rusijo sem še bolj začutila. Najbrž se tole bere malo čudno, ampak ko se zagrejem za neko deželo, za kar je ponavadi kriv najprej jezik, sem čisto nora na vse, kar je povezano z njo. Tako se je zgodilo tudi z Rusijo. Prej sem bila zaljubljena že v nemščino in nemško govoreče dežele, potem je prišla francoščina, ki je na žalost še vedno ne znam, angleščine in velike želje, da bi šla v Los Angeles, od koder so prihajali vsi moji najljubši bendi, ne bom omenjala. Kasneje se je od ne-vem-kje vzela Kitajska s svojimi pismenkami in kulturo, na koncu je prišla še ruščina, ki mi je trenutno NAJljubša od vseh.

Naj se vrnem k Natašinemu plesu. Trenutno sem se prebila do 180. strani od 565, ki jim sledi še spremna beseda, kronološki pregled in nekaj zemljevidov.

Torej, zakaj se tako zelo navdušujem nad to knjigo? Zaradi tega, ker sem mnenja, da bi moral vsak, ki študira kakršenkoli jezik, moral vedeti tudi nekaj o državi, kjer se ta jezik govori. In s tem ne mislim samo na to, da mora študent oz. diplomant poleg jezika vedeti še vse o literaturi. Literatura je seveda pomemben del kulture, sploh če govorimo o Rusiji, a to ni vse. Šele ko sem imela v Rusiji predavanje, kjer so nam govorili o geografiji Rusije in geografski sestavi ter o zgodovini, mi je počasi začelo postajati jasno, zakaj so Rusi taki, kakršni so. Vedno znova sem se tudi spomnila kaj nam je v prvem letniku govoril profesor Miha Javornik … Rusi ne morejo živeti brez carja. Danes je ta car Dmitrij Medvedjev. Ena od profesoric v Rusiji nam je povedala, da bi Rusi še enkrat volili Putina, če bi ta kandidiral, ker sedaj že vedo, kakšen voditelj je. Rusi imajo zanimivo mnenje tudi o carju Ivanu Groznem … Saj je bil krut, ampak takrat, ko je vadal on, je bila Rusija ena najmočnejših držav … in tako naprej. Iz te teme bi lahko nastal en veliko predolg blogerski prispevek, ampak se mi zdi, da sem v glavnem povedala, kar sem hotela …

Torej, če vas zanima ruska kultura … Natašin ples je knjiga, ki jo ZELO priporočam 🙂