Nisem se še uspela pred vsemi považiti z najnovejšo pridobitvijo. To je ena od knjig, ki mi bo verjetno ostala zelo ljuba celo življenje. Je dopolnilo mojemu študiju in odličen učbenik na samo za vsakega rusista, ampak za kogarkoli, ki ga zanima Rusija.
Natašin ples Orlanda Figesa je odlična Kulturna zgodovina Rusije. Življenje v Rusiji in njena zgodovina je tisto, česar moja generacija na rusistiki, kljub predmetu Pregled ruske kulturne zgodovine, ki ga je v tistih letih predaval še profesor Aleksander Skaza, ni dobila. Sedaj omenjeni predmet predava profesor Blaž Podlesnik in glede na študijsko gradivo objavljeno na spletnih straneh rusistike oz. slavistike, je to sedaj veliko bolj resen predmet. Da ne bo kakšne zamere … prof. Skaza ni bil kar nekdo. Človek, ki ga v sferi vsega, kar je povezano z Rusijo, ne cenijo samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, res obvlada rusku literaturo in kulturo, samo ni najboljši profesor. Vsi namreč vemo, da je Dostojevski živel samo 60 let, ruska zgodovina pa obsega nekoliko daljše časovno obdobje …
Kakorkoli, pustimo tiste študentske dni pri miru. Pomembno je, da naš trg dobiva vedno novo in kvalitetno gradivo o različnih področjih, med njimi tudi na “slovenskem ruskem trgu”. Tako je na naše police že lani prišla knjiga Natašin ples. ((Moja knjiga pripada že tretjemu natisu. En natis je 1000 knjig.)) Dolgo časa sem poslušala o njej. Vsi so jo hvalili. Zato sem bila že skoraj odločena, da si jo kupim, a ko sem videla, da stane 49€ sem se malo zamislila. Odločila sem se, da si jo najprej izposodim v knjižnici, da vidim kakšna je.
Bila sem več kot navdušena. Že po nekaj prebranih straneh (prve strani so posvečene ustanovitvi Sankt Peterburga in življenju v njem) sem se v Natašin ples zaljubila. Čudovito je brati o življenju na posestvih grofa Šeremtjeva. Kuskovo sem obiskala med trimesečnim študijem v Moskvi. Lahko sem si živo predstavljala, kako so se podili sem in tja po ogromnih sobanah Ermitaža in še in še. Rusijo sem še bolj začutila. Najbrž se tole bere malo čudno, ampak ko se zagrejem za neko deželo, za kar je ponavadi kriv najprej jezik, sem čisto nora na vse, kar je povezano z njo. Tako se je zgodilo tudi z Rusijo. Prej sem bila zaljubljena že v nemščino in nemško govoreče dežele, potem je prišla francoščina, ki je na žalost še vedno ne znam, angleščine in velike želje, da bi šla v Los Angeles, od koder so prihajali vsi moji najljubši bendi, ne bom omenjala. Kasneje se je od ne-vem-kje vzela Kitajska s svojimi pismenkami in kulturo, na koncu je prišla še ruščina, ki mi je trenutno NAJljubša od vseh.
Naj se vrnem k Natašinemu plesu. Trenutno sem se prebila do 180. strani od 565, ki jim sledi še spremna beseda, kronološki pregled in nekaj zemljevidov.
Torej, zakaj se tako zelo navdušujem nad to knjigo? Zaradi tega, ker sem mnenja, da bi moral vsak, ki študira kakršenkoli jezik, moral vedeti tudi nekaj o državi, kjer se ta jezik govori. In s tem ne mislim samo na to, da mora študent oz. diplomant poleg jezika vedeti še vse o literaturi. Literatura je seveda pomemben del kulture, sploh če govorimo o Rusiji, a to ni vse. Šele ko sem imela v Rusiji predavanje, kjer so nam govorili o geografiji Rusije in geografski sestavi ter o zgodovini, mi je počasi začelo postajati jasno, zakaj so Rusi taki, kakršni so. Vedno znova sem se tudi spomnila kaj nam je v prvem letniku govoril profesor Miha Javornik … Rusi ne morejo živeti brez carja. Danes je ta car Dmitrij Medvedjev. Ena od profesoric v Rusiji nam je povedala, da bi Rusi še enkrat volili Putina, če bi ta kandidiral, ker sedaj že vedo, kakšen voditelj je. Rusi imajo zanimivo mnenje tudi o carju Ivanu Groznem … Saj je bil krut, ampak takrat, ko je vadal on, je bila Rusija ena najmočnejših držav … in tako naprej. Iz te teme bi lahko nastal en veliko predolg blogerski prispevek, ampak se mi zdi, da sem v glavnem povedala, kar sem hotela …
Torej, če vas zanima ruska kultura … Natašin ples je knjiga, ki jo ZELO priporočam 🙂
Življenje v Rusiji in njena zgodovina je tisto, česar moja generacija na rusistiki […] ni dobila.
O, s temle si pa zadela v srž problema oz. enega izmed problemov. Če še malo poenostaviva, študenti rusistike na ljubljanski ff s(m)o razen jezika deležni bore malo “ruskega”. Nekaj literature, pa še to na tako strogo “formalističen” način, da človeka vse mine. Škoda, pa toliko nam nudi (tj. Rusija).
Sicer pa knjiga zveni kar v redu. Jo bo treba malo pobližje pogledat. 😉
Dragi Русист, kot kaže se kar strinjava glede študija na naši FF. Najbrž je problem tudi v tem, da na oddelku ni prostora/denarja za koga, ki obvlada družbeno dogajanje v Rusiji. S prof. Javornikom sva se sicer že pogovarjala, da bi pri nas kdaj lahko imel predavanje npr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz Moskve. Ampak kot kaže ima g. Stopar polno dela in ga še kar čakamo. Hm … ne vem, zakaj me je šele zdaj prešinilo, da ni on edini, ki je (bil) slovenski dopisnik v Rusiji, ali pa kak veleposlanik …
Glede Natašinega plesa pa … knjiga je napisana skoraj kot roman. Prav nič ni zatežena ali suhoparna. Res fajn branje. Lahko tudi za lahko noč oz. pred spanjem 😉
Sedaj si me pa čisto zmotivirala, da to knjigo vzamem v roke. Nujno predem se vrnem v Piter. Dober blog!
a veš, de jz sem pa trpela ob tejle knjigi? mogoče tajming ni bil v redu. je pa na površje prinesla vse travme (ne samo stare ruske, še marsikaj druuuuugega). mogoče kdaj drugič. je pa res, de sem jo brala, ko sva se selila in me mimo pip, posod, brisač in lustrov ni zanimalo bogvekaj drugega:))))). ampak je bila pa prva knjiga v novem stanovanju. to pa tud neki šteje!!
Tomo, kdaj greš v Piter? Upam, da boš počakal, da bodo dnevi malo daljši 😉
Spominčica, zanimivo. Mogoče smo včasih malo preveč obremenjeni s stvarmi, ki jih dobimo na faksu. Ampak to ni Rusija in ostalo povezano z njo. Jaz sem se jih uspela kar nekako otresti. Edina stvar, ki me še spominja na faks je misel na diplomo 🙂
Najbrž sem se faksa otresla tudi zaradi interneta, ki nam je v teh časih Rusijo res ZELO približal. Čeprav včasih ni vedno časa, da bi se res lahko posvetili Rusiji in ruskemu na internetu … Jaz se zadnje čase največkrat razvajam s poslušanjem radia Наше радио na http://www.nashe.ru. So neke vrste komercialni rock radio. Drugae pa obstaja tudi spletna stran http://delicast.com/, kjer si izbereš ali hočeš radio ali tv, potem izbereš državo in postajo ter poslušaš oz. gledaš.
lp
res je čudovita knjiga, ko sem jo brala sem se kar zapalila za rusijo in je postala top destinacija kamor bi šla! 🙂
drugače pa se itak strinjam, poznat kulturno zgodovino ti pomaga razjasnit mnoge nacionalne poteze, pa še zabavno je…win-win situation! 😉
Katarina, pozdravljeni.
Oprostite, ker kar tako vdiram na vašo stran, ampak ko sem iskal neke podatke, povezane z Natašinim plesom, sem po naključju prišel tudi na vašo stran in našel omembno svojega imena. :-)Preprosto ne morem, da se ne bi odzval – toliko bolj, ker ste takšna navdušenka, kar zadeva Rusijo. Prav imate, res sem zelo zaposlen, pa še redko v Sloveniji. Profesor Javornik mi je poslal prošnjo za predavanje na vašem oddelku letos februarja, a sem bil takrat prekratek čas v Ljubljani in ves čas na montaži Mednarodnih obzorij. Kasneje pa se ni več oglasil. Seveda nisem edini, ki pozna Rusijo, ne bi pa rad ustvaril vtisa, da nimam časa za slovenske rusiste. Februarja bom spet v domovini. 🙂
Pravzaprav pa se ne oglašam zaradi tega – ker berete Natašin ples, vas bo morda zanimala še ena Figesova knjiga: The Whisperers: Private Life in Stalin’s Russia. Morda jo že poznate. Matej Venier, ki je prevedel “Natašo”, se ukvarja tudi s tem prevodom, knjiga naj bi izšla spomladi, lahko pa jo berete že v angleščini. Jaz jo imam šele na mizi in se nikakor ne morem prebiti do nje (preveč drugega branja, seveda). Zato vam osebnega priporočila ne morem dati – je pa tema toliko zanimiva, da branje ne bo zaman, sem prepričan. Toliko bolj, ker je Figes dejansko odličen avtor. Ko sem recenziral “Natašo” za založbo Modrijan in sem se malce bolj poglobljeno ukvarjal tudi z avtorjem, sem sicer ugotovil, da Figes ne vzbuja pri vseh enakega navdušenja, prej nasprotno. Predvsem stroka mu očita “lahkotnost” pri obravnavi virov in citatih. Tudi jaz sem po osnovni izobrazbi zgodovinar, a me pri njegovem znanstvenem aparatu ni nič zmotilo. Pri tako kompleksnem delu, kot je Natašin ples, se posamezen zdrs niti ne opazi. Po drugi strani pa lahko Figesu samo zavidam, da se lahko ukvarja z rusko zgodovino na tak način. Jaz se sam in ob novinarskem delu pač ne morem…:-) Skratka, poskusite še s Šepetalci.
Lepo se imejte in lep pozdrav iz Moskve,
Andrej Stopar
zdravo, kandela! prvič komentiram, berem pa pogosto … fajn blog, meni sploh zanimiv – tudi rusistka, hehehe … sicer že starejše generacije, pa še vedno s starim dolgom (diplomo, seveda). največ po svoji krivdi, nekoliko pa “zamori” tudi situacija na katedri, a vseeno – to ni tema za tale komentar. samo predlog: tudi jaz sem bila 3 mesece v Moskvi, tako kot ti. takrat je bil dopisnik za delo še čibej … super človek, meni je na široko odpiral oči, tako glede splošnih pogledov na svet kot situacije v rusiji. morda bi bilo dobro poiskusiti še z njim? no, toliko … aja, pa hvala za nsvet! natašin ples me bo zagotovo začaral, kar se tiče ljubezni do rusije in vsega ruskega (razen morda dandanašnjih rusov) sem ti popolnoma podobna … privet!
Margarita, hvala ti za komentar. Taki komentarji me namreč vedno znova razveselijo.
Glede Čibeja … vem, kdo je in verjamem, da bi bilo kdaj dobro slišati tudi kakšno njegovo mnenje/predavanje o Rusiji. Med take ljudi sodi tudi Miha Lampreht, ki je bil tudi dopisnik RTV iz Moskve. Kot kaže je problem samo v tem, da jih nihče ne povabi, da bi nam kaj povedali. Verjamem, da bi to z veseljem naredili. Poleg tega bi to zelo obogatilo ne samo študij ruščine s književnostjo, ampak predvsem študente. Jaz mislim, da študent, ki obvlada samo ruščino ali pa samo rusko književnost ni dober rusist, ker biti dober RUSIST pomeni, da poleg jezika vsaj poznaš, če že ne obvladaš ruske zgodovine in aktualnih dogodkov v Rusiji.
Mislim, da se bom kmalu spet videla s prof. Javornikom, pa mu bom omenila tudi kaj na temo, o kateri debatiramo tukaj 🙂 Ko bo oz. če bo kaj takega, bom sporočila še tukaj 🙂
Drži se in srečno pri zaključku študija, če je to v tvojem planu 😉
[…] Teden se je začel z napornim ponedeljkom. Dopodan sem posvetila ponavljanju informacij za izpit iz CPP-ja, ki je sledil ob 13. uri. Po uspešno opravljenem izpitu sem se podala na lov za laksom, papirjem in škarjami, kar sem potrebovala za razstavni prostor v Cankarjevem domu, kjer nas boste v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje v naslednjih dneh lahko srečali in spoznali v drugem preddverju nasproti Linhartove dvorane.1 Popoldan sem preživela v postelji z ruskim filmom Ljubezen v velikem mestu (Любов в большом городе), ki me je nasmejal že tretjič. Zvečer pa sem se odvlekla do Cankarjevega doma, kjer je imel predavanje Orlando Figes, zgodovinar in pisatelj, ki me je, tako kot še veliko drugih Slovencev, očaral s knjigo Natašin ples. […]
Pozdravljeni!
Najbrž utopično pa vendar vprašam… Pozna kdo koga, ki bi prodal Natašin ples? Glede na to, da je že nekaj časa razprodan in so tudi v antikvariatih čakalni seznami precej dolgi si ne obetam veliko, ampak morda pa se kje najde kdo 🙂
Pozdravljeni, Urška.
Nisem vedela, da je knjiga razprodana … Želim vam vso srečo pri iskanju.
Vse dobro.