Pri nas doma smo potico pekli vedno samo za božič, novo leto in veliko noč. Zato mi je ponavadi kar malo čudno, če mi jo kdo ponudi v kakšnem drugem obdobju.
Sama še nikoli nisem pekla tipične slovenske sladice – potice, ampak ker so se letos navade malo obrnile na glavo, sem se za peko pooblastila kar sama. Seveda brez dobrih nasvetov mame ni šlo.
Najprej mi je kar na podlagi posod, ki jih ponavadi uporablja za peko potice, povedala koliko sestavin potrebujem za tri potice, ki grejo v navaden (bel) pekač, velik za celo ploščino pečice.
sestavine:
˙1,2 kg moke (baje se testo najlepše naredi, če je pol ostre in pol gladke moke)
˙sol
˙4,5 dag kvasa (toliko tehta en zavojček)
˙12 dag margarine
˙0,8 l mleka
˙3 jajca
˙10 dag sladkorja
V posodo sem najprej stresla moko in na sredini naredila manjšo luknjo, kamor sem kasneje vlila kvas. Rob te luknje sem posolila. ((Gospodinje vedno povejo, da kvas ne sme priti v neposreden stik s soljo. Zakaj? Ne vem. Jih je pa pametno upoštevati.)) Potem sem vzela dober liter veliko posodo in vanjo na majhne koščke narezala margarino, ji dodala sladkor in 3 rumenjake. ((Iz beljakov sem naredila sneg, ki sem ga kasneje dodala orehovemu nadevu.)) Te sestavine sem dobro zmešala in jim dodala mleko. Vse skupaj sem zagrela do približno 30 stopinj Celzija. ((Če v mleko pomočite prst, boste začutili nekaj mlačnega 🙂 ))
Potem sem pripravila še kvas. V lonček sem dala približno deciliter mleka in ga čisto malo pogrela, da bi se kvas lepše dvignil. Dodala sem ščepec sladkorja in na majhne koščke natrgan kvas. Ko se je kvas dvignil na površje in nabreknil, sem ga zlila v posodo z moko. Potem sem počasi dodajala še mešanico mleka, margarine, sladkorja in rumenjakov. Sproti sem mešala (s kuhalnico). Če vam slučajno ostane kaj mlečne mešanice, jo prihranite za nadev.
Ko sem testo dodobra premešala, sem ga malo pomokala in ga postavila v kot na toplo, ga pokrila s sarveto in počakala približno pol ure, da se je med vzhajanjem lepo dvignil. Potem sem ga še malo pretlačila in ga pustila vzhajati še kakšnih 10 minut.
Medtem ko sem čakala, da je potica vzhajala, sem pripravila orehov nadev. Vsi vemo, da obstaja več vrst potic, ki se razlikujejo predvsem po različnih nadevih. Meni osebno je sicer najboljša skutina potica ali pa tista, ki je napolnjena s pehtranom (in je nisem jedla že celo večnost). Tudi orehovo potico imam rada, čeprav je nočem pojesti preveč, ker me potem peče zgaga 🙁
Torej … sestavine za orehov nadev:
˙60 dag zmletih orehov (PAZITE, da niso žarki!) ali moja različica: 50 dag orehov + 10 dag kruhovih drobtin
˙5 žlic sladkorja (lahko tudi več, kakor vam je ljubše)
˙2 zavitka vanilijinega sladkorja
˙približno liter mleka
˙2 žlici ((ali po okusu)) ruma
˙sneg (stepla sem ga iz 3 beljakov, ki sem jih ločila od rumenjakov, ki so pristali v testu)
˙lahko dodate še naribano limonino ali pomarančno lupino (če se ne bojite vse svinjarije, ki se je s špricanjem zažrla v lupino) ali pa malo soka
Mleko zavrete. Med orehe in drobtine vmešate sladkor in dodajate mleko. Na koncu dodate še rum (in limono) in penasto vmešate sneg.
V tem času se je verjetno testo lepo dvignilo. Če pa ste bili prehitri z nadevom, lahko vmes še pomijete kakšno posodo, ki je ne potrebujete več in si pripravite površino za valjanje potice. To površino (pult, miza, lesena deska …) pomokate, testo razrežete na tri dele in vsak del posebej lepo razvaljate v čim lepši pravokotnik zato, da boste potico potem lažje zvili. ((Testo naj bo tako široko, da bo potica šla v pekač 😉 ))Testo naj bo debelo približno 0,5 centimetra, plast nadeva pa je lahko malo tanjša.
Ko bo potica zvita, jo položite v pekač, kjer bo še malo vzhajala 🙂 Pečico segrejte na 200°C in potico pecite 1 uro. Preden boste potico dali v pečico, jo z vilico dobro prepikajte (vilice zapičite kar do pekača). Po eni uri pečico izklopite in potico še kakšnih 10 minut pustite notri.
Pečeno potico vzemite iz pekača in počakajte, da se ohladi. Potem pa dober tek!
notranjost (moje) orehove potice
Ko smo že ravno v času velikonočnih praznikov, prilagam še dve sliki pirhov, ki sem jih pobarvala kar tako, da sem jih skuhala skupaj z listi čebule. Dodala sem še malo kisa in soli. Se mi je zdelo, da bodo čebulni listi zaradi tega dali več barve. Na nekaj pirhov sem prej napela še nekaj elastik, da so med kuhanjem dobili vzorce, druge pa sem kasneje oblekla v plastične srajčke, ki sem jih leta 2007 prinesla iz Rusije. Imam jih še za vsaj dve, tri leta 🙂
pirhi
Lepe praznike vsem!
jaz lačen!!!
Kvas ne sme priti v stik s soljo, ker le-ta zavira rast kvasovk. Posledično bi bila potica podobna lepinji – ne bi vzhajala.
Mislm, ej, če ti je taprvič tako super ratalo. Kaj imamo tukaj sploh za dodati 🙂 !?
Mislim, da bo treba spremenit navade, draga moja. Pri nas se potica peče tudi ob rojstnih dnevih, godovih, pa še za kak drug praznik, če je treba. 🙂
Meni je letos tudi lepo uspela. Sem spekla orehovo in pehtranovo. 😉
Irina, če bi bilo to, kar praviš, res, recept za “Kruh brez gnetenja” ne bi deloval, pa kljub temu zelo lepo vzhaja.
Peting, upam, da boš tudi ti dobil svoj kos danes.
Irina, hvala za info.
Dare, hvala 😳
Piroman, bom pomagala, če bo treba. Ampak vseh svojih navad pa zagotovo ne bom spreminjala 😎
Zlatka, vnuki bodo zagotovo navdušeni 😉
Agapetos, meni so, ko sem bila še bolj majhna in sem se spravljala delati testo za pico, tudi vedno govorili, da testo ne bo lepo vzhajalo, če se kvas ne bo dvignil. Nikoli se mi ni dvignil, testo je pa vedno vzhajalo in pica je bila vedno okusna 🙂
napiše se PEHTRAN, ne petran
pa zvila jo nisi dobro
Blabla, če že popravljaš slovnične napake, jih potem ne delaj sam. 🙂
“pa zvila jo nisi dobro” ni prav
“pa zvila je nisi dobro” je prav
Kandela, potica je lepa in verjetno zelo dobra, čestitam!
Priporočam, da margarino zamenjaš z maslom, bo še boljša in bolj zdrava.
haha MP, to je bilo namerno, sm mislu da se bo nekdo drug ob to spotaknu. Ti pa uporabljaj malo več ločil 😛
Lepi pirhi. Dobra ideja, tole z elastikami…
pri tebi pa vedno dobim kuharske popadke in željo po pametovanju…
torej, zgaga ne peče, če orehe popariš s kuhanim vinom. preverjeno. tko, ene dva, tri deci ga zadošča.
Odlično. Skrbno sem prebral postopek. Upam, da mi bo sedaj uspelo narediti podobno tvoji. Moj nadev med peko ves “spolzi” navzdol in za to ni tako lepo “opotičena” kot je tvoja.
Huh, dobro zgleda! Jaz se je kar ne upam lotit, ko vedno od mame slišim tolko jamranja 🙂 Enkrat odstopa vrhnja plast, drugič se drobi,… 🙂 Ampak enkrat bom poskusila, ko bom velika, ha ha 🙂
Krasna potica.Zanima me skutin nadev.LP
Jože, to je bila moja prva in do sedaj tudi edina potica. Mogoče mi pred novim letom uspe speči novo. Razmišljala pa sem ravno o skutini ali pehtranovi. Če mi bo uspelo, bo to zelo verjetno zabeleženo tudi na blogu 🙂
[…] in duši, uživa v peki. Uživa, ko nas lahko pocrklja s skrbno pripravljenim kosilom ali s kosom potice. Pri peki ji dostikrat pomagata tudi njena vnuka, za nagrado pa se potem lahko še mi sladkamo z […]