Neko nedeljo sredi julija sva se odpravila na popoldanski izlet do Cerkniškega jezera. Bila sva navdušena in odločila sva se, da morava ta izlet ponoviti, saj je verjetno to naše presihajoče jezero vedno drugačno in ravno zaradi tega tako zanimivo in čarobno.
Tokrat sva se odločila, da bova nedeljsko popoldne raje izkoristila za izlet do Starega gradu nad Smlednikom, ki je Ljubljani malo bližje kot Cerkniško jezero.
Že večkrat sva opazovala ruševine tega gradu, ko sva se zapeljala na sprehod ali pijačo do Zbiljskega jezera. Tokrat nisva niti pomislila, da bi se ustavila ob Zbiljskem jezeru, saj je bilo vse naokoli zaparkirano in sva se raje odpravila kar naprej proti Smledniku. Vendar sva pred sabo kmalu zagledala zaprt most, ki vodi čez Savo. Niti peš se nisva mogla podati čezenj. Zato sva se morala odpeljati nazaj do glavne ceste in naprej proti Kranju. Že kar na začetku Kranja sva zavila desno, se peljala čez Savo ter skozi večje in manjše vasi prišla do Smlednika. Znašla sva se pred Mercatorjem, o katerem sem pred najinim izletom brala pri Saily, parkirala in se odpravila proti Kalvariji.
Po približno pol ure hoje po Kalvariji in raznih bližnjicah sva prišla do ruševin Starega gradu nad Smlednikom, ki so ga začeli graditi na začetku 12. stoletja in naj bi predstavljal zasnovo in razvoj srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji v najčistejši obliki. Vsaj tako je zapisano na tabli, ki so jo ob ruševinah postavili ljudje iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Svetloba je bila lepa, ruševine tudi, Kandela pa je spet pritiskala in pritiskala na sprožilec fotoaparata in na koncu je nastala tale fotogalerija 🙂
Med sprehodom po ruševinah sva ugibala, kako je bilo, ko je grad še “živel”. Prav zanimivo bi se bilo za kakšen dan vrniti v tiste čase. Jaz bi šla predvsem na kakšen grajski ples. Oblekla bi težko srednjeveško obleko, lovila zrak v pljuča, stisnjena pod steznikom in se odpovedala samo lasulji in ušem, ki so se ponavadi zaredile na ženskih glavah. Potem bi plesala do onemoglosti in si po dolgem spancu privoščila okusen grajski zajtrk, ki bi mu sledil sprehod po grajskih vrtovih 😉
Ko sva končala s tavanjem po ruševinah, sva se mimo gostilne, ki stoji tik pod gradom, sva se po makadamski poti, po kateri se na hrib pride tudi z avtom, odpravila nazaj do smledniškega Mercatorja . Na poti nazaj sva opazovala tudi lepo urejene hiše tam okoli in razmišljala, kako malo je treba, da se človek odpravi na en tak kratek, a zanimiv izlet in vidi nekaj novega.
Priporočava! 😉
Vidiš vidiš, si mi dala idejo za izlet in drink.
Imam (napačno?) mnenje, da ob Zbijsko jezero hodijo sami frajerji…?
Jaz pa ne spadam medne.
Tudi jaz bi zavrtel kolo nazaj, za ekaj časa…
Ikarus, nimam pojma, kakšni ljudje hodijo k Zbiljskemu jezeru za vikend. Midva sva bila tam nekajkrat čez teden in nisva videla nekih hudih frajerjev, zadnjič pa sva se samo peljala mimo vse pločevine parkirane tam naokoli.
Tudi midva ne spadava med frajerje.
Itak sva pa mnenja, da dokler imava možnost, da kakšne take kraje, mednje spada tudi poletna obala Bohinjskega jezera, lahko obiščeva med tednom dopoldan, se poslužujeva tega. Takrat res lahko uživaš v miru 😉 Zdaj se pa bliža še jesen, bo pa še toliko več prostora 🙂
Twelve points za tale zapis in fotke.
Na “Smlejca se je prav prijetno povzpeti. 20 – 30 minut intenzivne ali pa zlagoma hoje in človek se prav dobro zrekreira 😛
Most čez Savo bo menda odprt že ta teden (po 01.09.2009) in bo dostop do Smlednika enostavnejši.
Alternativni poti pa sta preko Kranja in po levem bregu Save obvodno; ter preko Šentvida pri LJ pa pod policijsko akademijo v Tacnu v smeri Kranja do Smlednika.
Vmes na tej poti je še “parkirišče” za vzpon na Šmarno goro in kraseno novo golf igrišče.
———-
Na Zbiljsem je pa ljudi vseh vrst – od družinic, parčkov, prostih strelcev, zrelih in resnih oseb, …
Je pa res, da je hektarski donos pleha na travniku – parkirišču že kar prehud.
NoMercy, hvala za vse te informacije!
Most čez Savo bo zaprt še cel september – tako vsaj pravijo na smledniški krajevni skupnosti, katere ponosna članica sem tudi sama 🙂 me pa veseli, da sta uspela najti “naš” grad, ker je prav fina izletniška točka, pozna pa ga bolj malo ljudi, ker je v bistvu dokaj skrit 🙂
Deklina, hvala za tole. Nič ne bom imela proti niti, če boš sporočila, ko bo most dokončno odprt 😉
Drugače se pa strinjam, da je vaš grad super izletniška točka. Ampak ne vem, če je tako skrit. Verjetno se večina raje ustavi kar pri Zbiljskem jezeru, se usedejo in uživajo, namesto da bi lezli na manjši hrib :)Sicer je pa meni bolj všeč, če ni preveč ljudi okoli in je potem bolj mirno 🙂