Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Irena prinesla novico o odlični postrežbi in hrani v gruzijski restavraciji Zlato runo v Župančičevi jami v Ljubljani. Še večkrat pa je omenjala odličen hačapuri.
Ko smo se nekoč skupaj odpravili v Zlato runo, kjer vas res postrežejo tako, kot se spodobi, smo seveda morali poskusiti tudi to gruzijsko “čudo”. Hačapuri je bil slan, sirast, topel in tako zelo okusen, da sem se odločila, da na medmrežju poiščem recept in se, če ne bo pretežko, tega lotim tudi sama.
Različnih receptov na internetu je verjetno toliko, kolikor je različnih vrst te jedi. Če sem prav ugotovila, so razlike minimalne in so odvisne predvsem od tega, v kateri gruzijski pokrajini je jed pripravljena. Neko podobno jed, ki se imenuje peynirli, naj bi imeli tudi v Turčiji. Če to posplošimo za slovenske gurmane, gre v bistvu za neke vrste pito. Na angleški Wikipediji so hačapuri prevedli kar s sirovo pito.
Recept, ki mi je bil všeč, sem našla že pred nekaj meseci, čas in volja, da vse skupaj tudi preizkusim, pa sta prišla malo kasneje 🙂
moka + soda + jogurt +sol + sladkor + jajce + olivno olje
Torej, kaj potrebujemo za slovenski hačapuri 😉 Te sestavine zadostujejo za 4 relativno velike hačapurije, ki nahranijo 4 odrasle osebe. Hačapuri zna biti kar nasitna zadeva 😛
˙4-5 lončkov moke (jaz sem vzela kar kozarec in vanj nasula moke do tiste višine, ki označuje 2 dl tekočine)
˙0,5 l jogurta ali kefirja
˙1 jajce
˙čajno žličko soli
˙čajno žličko sladkorja
˙čajno žličko pecilnega praška oz. sode bikarbone
˙1 ali 2 jedilni žlici olja
Moko presejte v posodo in vanjo zamešajte pecilni prašek oz. sodo. V moko naredite jamico, kamor boste vlili jogurt in dodali sol, sladkor, jajce in olje. Vse to potem dobro premešajte. Če bo testo preveč mokro, mu počasi dodajajte moko toliko časa, da se naredi lepo testo. Jaz sem vse skupaj najprej mešala kar s kuhalnico, na koncu, ko je bilo testo že skoraj gotovo, pa sem testo še dobro pregnetla z roko. Nato je treba testo za eno uro postaviti v hladilnik.
testo v nastajanju
testo za v hladilnik
nadev
Za nadev potrebujemo
˙pol kilograma skute ali katerega koli mladega sira
V raznih receptih (jaz sem iskala samo tiste v ruščini) bo omenjen tak in drugačen mladi sir. Imena teh sirov niso tipična za slovenski sirarski trg. Imamo pa skuto. Jaz sem (prvič) uporabila 200 g kajmaka in 300 g skute. Ker je bil kajmak že zelo slan, nadeva nisem še posebej solila, ampak sem vse skupaj samo dobro premešala. Naslednjič bom verjetno uporabila samo kakšno bolj pusto skuto. Ni namreč dobro, da je preveč tekočine, ker potem hačapuri rad spušča.
kajmak + skuta
Torej … po eni uri vzamemo testo iz hladilnika in ga razdelimo na 4 dele. Površino, na katerimi bomo delalli hačapurije, dobro pomokamo, da se testo ne prijema. Če imamo valjar, testo zvaljamo na debelino približno 0,5 cm. Če spadate med tiste, ki nimamo valjarja, testo previdno razvlečete in raztegnete na debelino približno 0,5 cm.
Hačapuriji so ponavadi okrogle oblike. Takega dobite tudi v Zlatem runu. Jaz pa sem ugotovila, da je lažje, če testo razvaljate/raztegnete kar na približen pravokotnik. Polovico testa prekrijete z relativno tanko plastjo nadeva in jo prekrijete z drugo polovico testa. Potem na robovih testo čim bolj stisnete skupaj, da nadev med peko ne bo uhajal ven.
testo + nadev
zaprt hačapuri
hačapuri, ki je dobil bolj pravokotno končno obliko
Hačapuri se peče kar v ponvi. Tako kot palačinke. Čeprav se mi je ta ideja zdela najprej nenavadna, sem vseeno poskusila, saj je bilo na več koncih napisano, kako se hačapuri peče v ponvi tako kot palačinke. V ponev sem dala malo olja, previdno dvignila hačapuri in ga položila v ponev. Sledilo je cvrčanje in vonj, ki se je začel dvigati iz ponve, je sporočal, da sem na pravi poti 🙂
Pri peki morate še posebej PAZITI na to, kako dvigujete hačapuri s površine, kjer ste ga naredili. Problem je v tem, da se testo hitro razvleče in če ne pazite, se vam hačapuri lahko odpre. Še najbolje bi bilo, če bi imeli večji lopar, kamor bi naložili hačapuri in ga potem stresli v ponev 🙂
No, ko boste hačapuri lepo zapekli na eni strani, ga obrnite še na drugo stran. Jaz sem nato dodala še malo olja in dvignila hačapuri, da je olje steklo pod njega in se je potem lepše zapekel na obeh straneh. Med peko se bo sirova pita verjetno tudi malo dvignila, saj smo vanjo dali pecilni prašek oz. sodo.
pečenje hačapurija v ponvi
hačapuuuuuuuuri
Hačapuri, tradicionalano gruzijsko jed, postrezite še toplo. Če vam bo hačapuri ostal, naj vam povem, da je dober tudi mrzel, tako da odsvetujem metanje stran 😉
Če bi radi jedli bolj gruzijski hačapuri, pa morate vsekakor obiskati restavracijo Zlato runo.
Sama bom to jed še kdaj naredila tudi doma, saj sem bila res zadovoljna s tem, kar je nastalo. Za pomoč pri peki pa bom spet prosila Piromana. Medtem ko on peče en hačapuri, lahko jaz naredim že drugega in mi ni treba paziti na več stvari hkrati, pa še čas priprave in peke se zmanjša 😉
In se strinjam z Ireno … hačapurije bi bilo treba prodajati tako, kot se prodaja burek. Lahko bi imeli kar kioske s palačinkami – take, kot so posejani po vsem Sankt Peterburgu – hačapuriji pa bi bili dodatna ponudba 😛
moram potrdit, da je bil Kandelin hačapuri izvrsten! 😎
evo, javlja se zadovoljna preizkuševalka.. tale hačapuri je bil čista desetka! 🙂
me je pa presenetilo to, da se peče v ponvi. kakorkoli, moram sprobat čimprej.
Hm, jaz bi se pa kar pojavila na večerji, kot mavrica na nebu ali v pravljici …, že po slikah in opisu mora bit slastno …
Naredila zaznamek, izvedba sledi ob prvi priložnosti. Zgleda krasen! 🙂
(Š)pelca, verjemi mi, JE slastno. Sem ga okušal v njegovi domovini. 😎
Ta na sliki izgleda še boljši, kot ga prodajajo v njegovi domovini. Tam jih dobiš povsod: v restavracijah, kioskih, na tržnici, hladne pa lahko kupiš od uličnih prodajalcev.
oooooooooooooooooooooooooooooooooo
zakaj je jogurt not in skuta =)
ko sem bla v gruzijski sem to še lahko jedla, tako da sem okusila to božansko jed… zdej … no ja, never again for me ….
ziher je biu tvoj ful dober…
=) se moreva kdaj dobit na kakšni kavici, da se bolje spoznava (bohinj power in to)
bom prinesla kuglice iz prosoja in mislija… ful fino slastno, brez pečenja in brez mlečnih zadev =)
btw, prej sem pozabila napisat – nimaš valjarja?! ne verjamem, da lahko s Piromanom spečeta toliko dobrih stvari kar brez valjarja 😀
😉
Irena in Nina, hvala 😳 Irena, saj valjar ni tako zelo uporaben v kuhinji in še nadomestljiv je. Če ga nujno potrebuješ, lahko improviziraš tudi s kakšno steklenico ali kozarcem od kislih kumaric 😉 Je res bolj zamudno, ampak se da.
(Š)pelca, ga je kar hitro zmanjkalo 🙂
Alcessa, držim pesti, da ti uspe 😉 Dober tek.
Domovoj, Enjanez in Kajakaja, kaj je zdaj to! Vsi ste že bili v Gruziji, jaz pa sem prilezla šele do gruzijske restavracije v LJ 😥 Ampak, saj sem še mlada in verjamem, da bomo enkrat lahko skupaj obujali spomine na sladkanje s pravim gruzijskim hačapurijem 😉
Kajakaja, sem prebrala tvoje slovo od mleka. Res zoprno. Se strinjam, da je treba na kavo (brez 🙂 ), da kakšno rečeva. Za nadaljnje usklajevanje bom izkoristila tvoj mejl 😉
Prepričan sem, da hačapuri še bolj tekne ob glasbi Hačaturjana, priporočam Ples s sabljami. 🙂
že prepisujem recept…
mmmmmmmmm, bom probala … z nadomestnim valjarjem, ker moji nohti niso prijazni za raztegovanje testa
njami… a bo tole za obljubljeno večerjico?
Borste, ne strinjam se s Hačaturjanovim Plesom s sabljami. Je preveč razburljiva muzika. Medtem ko ješ hačapuri, je bolj primerna kakšna bolj mirna muzika, da te sploh ne moti in uživaš samo v hrani 😉
Golobica in Šuši, veliko užitkov ob kuhi in predvsem pri prehranjevanju 😛
Metodka, lahko. Sicer sem imela v mislih kakšno bolj fensi hrano, ampak če bi pa rada hačapuri, bo pa hačapuri 🙂 Se dogovorimo preden prideta 😉
neeee, bila sem samo v Zlatem runu =)
V gruziji pa še ne, samo v Rusiji so me videli =)
Ups 😳
Borste, Hačaturjan je Armenec. Čeprav, hačapuri sem jedel tudi v Armeniji … 😕
Domovoj, a sem kje napisal, da je Gruzinec? 😉 Samo ime gornje jedače me asociira na njegovo. In Ples s sabljami gotovo pospeši prebavo te močne hrane. 🙂
am,a je to kej vazn,kasn jogurt das-tekoci al un navadn?
Hačapuri sem jedel v gruzijski restavraciji v Kijevu. Neverjetno dobro! Hvala za recept. Izgleda podobno. Ga bom pripravil.
Tinkerbell, jaz sem uporabila tekoč navadni jogurt. Glede na to, da bi lahko uporabila tudi kefir, je po moje bolje, da uporabiš bolj tekočo verzijo jogurta. To je poleg dveh žlic olja tudi edina tekočina, na katero se prime moka 😉
Aleš, veliko užitkov ob peki. Dober tek 😉
eno vprašanje. koliko časa pa naj bi se hačapuri pekel v ponvi in pri kako močnem ognju? 🙂
Irena, peče se na zmernem ognju, recimo do 5 minut na vsaki strani. Najbolje pa je, če sproti malo spremljaš, kako je zapečeno 🙂 A boš pekla?
> še bolj tekne ob glasbi
Tule je še priprava z glasbeno podlago:
http://www.youtube.com/watch?v=Zr5zB_i6_yw
Doknir, hvala za tole. Hačapuri s tega videa je malo lepši od mojega 😉 Mogoče tudi zato, ker ga je delal Gruzijec/ka 😀
se vidi da si gorenjka: preškrta da bi si valjar kupila! budala
evo,moj prvi se pece.:)
sicr so mi prsli ful mejhni in sm porabla samo pol skute,ceprou sm delala po tvojih navodilih. :S
a to pol jes z vilco pa z nozem al kr z rokami?
Ou, Petra, kaj je pa tebe prineslo sem? Gorenjci smo mnenja, da je v življenju in tudi v kuhinji veliko pomembnejših stvari, kot valjar. Vseeno pa nismo tako skopi, da bi skoparili z vejicami in velikimi začetnicami. Predvsem tam, kjer jih naš lepi jezik zahteva …
Tinkerbell, moji so imeli premer nekje okoli 20 cm. Verjamem, da so bili tudi tvoji okusni 🙂
Ješ jih pa po želji. Odrežeš en kos, ga primeš v roko in ješ, ali pa zrežeš na majhne koščke in jih ješ z vilico. To je res čisto vseeno. Kar ti bolj odgovarja 🙂
Kandela, si imela obisk ranjene narcise na blogu 😆
Drugače pa ni čisto res, da jih ješ po želji (v roki gre hitreje), kakor tudi ni res, da jih lahko shraniš za pozneje 😳
Alcessa, 😆
Se strinjam, če hačapuri primeš kar v roko, gre hitreje po njem 🙂 Shraniti za pozneje … Ja, če ga prej poješ, ga res ne moreš shraniti 😉
sam tko..odlicni so bli!!
hvala za recept!
Tinkerbell, ni za kaj 😉 Sem vesela, da so ti uspeli.
Hej mene pa zanima kaj zraven ješ? Al je to tudi glavna jed? 🙂 Sicer pa hvaaaalaaaa za recept in Ireni za priporočilo. Ta gruzijska restavracija in hačapuri sta odlična! 😀
Hej, Nike!
Ne vem, ali je hačapuri v domovini glavna oz. samostojna jed. Jaz bom naslednjič zraven jedla kar sočno zeleno solato. Se mi zdi, da bi bila to odlična kombinacija.
Ti pa si zraven privošči, kar se ti zahoče. Saj veš, da včasih ljudje jemo kakšne kombinacije, ki se drugim zdijo povsem napačne, nam pa neizmerno ustrezajo …
Če boš šla pa v Zlato runo, pa gospoda šefa vprašaj kako je s hačapurijem v Gruziji. On sigurno ve 😉
Hvala za pohvalo.
Ali kdo res zeli ta pravi (originalni)gruzijski recept (iz Zahodne Gruzije)?
Saj v pri nas v gostilni je 2″zahodni” verziji hačapurija (jih je nekaj vrst)
Pozdravljeni, gospod Zlato Runo 🙂
Z veseljem bi imeli recept za pravi hačapuri, ki se ga da jesti v vaši restavraciji. Ampak vseeno bomo še kdaj prišli na vaš ODLIČNI hačapuri v Zlato Runo.
И, конечно, меня очень интересует рецепт для вашего хачапури. Я благоларю вас за него 🙂 Спасибо большое и всего хорошего!
jst grem danes jest hačapuri, potem sem pa na voljo za primerjavo, tko da, Kandela … kuhat!
😀 Irena, midva danes pečeva krompir. Hačapuri je bil včeraj 😛 Samo ni bil tako dober, kot prvič …
ej, pssst – novembra v Zlatem runu načrtujejo novo jed: hačapuri na nabodalu *slin slin* 😀
@Kandela
Videti je fenomenalne in prav podoben originalu, hvala za odlično raziskovanje! Jih bom zagotovo naredil.
Sicer pa, če se nima valjarja, se pa fotovo ima kakšno flašo vina. Lahko je tudi polna. Odlično delajo bordojske, vsaj tako dobro pa litrice (bolj je fuzl, hitreje gre). Neprimerne so zgolj za kakšno res hudo fino valjanje na zelo tanko.
Na zdravje, pa dober tek!
G(h)ost, upam, da ti rata okusen hačapuri, če ne pa v Zlato runo 🙂 Valjar so prinesli pa decembrski dobri možje, tako da mi zdaj ni treba več piti 😉