Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Irena prinesla novico o odlični postrežbi in hrani v gruzijski restavraciji Zlato runo v Župančičevi jami v Ljubljani. Še večkrat pa je omenjala odličen hačapuri.

Ko smo se nekoč skupaj odpravili v Zlato runo, kjer vas res postrežejo tako, kot se spodobi, smo seveda morali poskusiti tudi to gruzijsko “čudo”. Hačapuri je bil slan, sirast, topel in tako zelo okusen, da sem se odločila, da na medmrežju poiščem recept in se, če ne bo pretežko, tega lotim tudi sama.

Različnih receptov na internetu je verjetno toliko, kolikor je različnih vrst te jedi. Če sem prav ugotovila, so razlike minimalne in so odvisne predvsem od tega, v kateri gruzijski pokrajini je jed pripravljena. Neko podobno jed, ki se imenuje peynirli, naj bi imeli tudi v Turčiji. Če to posplošimo za slovenske gurmane, gre v bistvu za neke vrste pito. Na angleški Wikipediji so hačapuri prevedli kar s sirovo pito.

Recept, ki mi je bil všeč, sem našla že pred nekaj meseci, čas in volja, da vse skupaj tudi preizkusim, pa sta prišla malo kasneje 🙂


moka + soda + jogurt +sol + sladkor + jajce + olivno olje

Torej, kaj potrebujemo za slovenski hačapuri 😉 Te sestavine zadostujejo za 4 relativno velike hačapurije, ki nahranijo 4 odrasle osebe. Hačapuri zna biti kar nasitna zadeva 😛
˙4-5 lončkov moke (jaz sem vzela kar kozarec in vanj nasula moke do tiste višine, ki označuje 2 dl tekočine)
˙0,5 l jogurta ali kefirja
˙1 jajce
˙čajno žličko soli
˙čajno žličko sladkorja
˙čajno žličko pecilnega praška oz. sode bikarbone
˙1 ali 2 jedilni žlici olja

Moko presejte v posodo in vanjo zamešajte pecilni prašek oz. sodo. V moko naredite jamico, kamor boste vlili jogurt in dodali sol, sladkor, jajce in olje. Vse to potem dobro premešajte. Če bo testo preveč mokro, mu počasi dodajajte moko toliko časa, da se naredi lepo testo. Jaz sem vse skupaj najprej mešala kar s kuhalnico, na koncu, ko je bilo testo že skoraj gotovo, pa sem testo še dobro pregnetla z roko. Nato je treba testo za eno uro postaviti v hladilnik.


testo v nastajanju


testo za v hladilnik


nadev

Za nadev potrebujemo
˙pol kilograma skute ali katerega koli mladega sira

V raznih receptih (jaz sem iskala samo tiste v ruščini) bo omenjen tak in drugačen mladi sir. Imena teh sirov niso tipična za slovenski sirarski trg. Imamo pa skuto. Jaz sem (prvič) uporabila 200 g kajmaka in 300 g skute. Ker je bil kajmak že zelo slan, nadeva nisem še posebej solila, ampak sem vse skupaj samo dobro premešala. Naslednjič bom verjetno uporabila samo kakšno bolj pusto skuto. Ni namreč dobro, da je preveč tekočine, ker potem hačapuri rad spušča.


kajmak + skuta

Torej … po eni uri vzamemo testo iz hladilnika in ga razdelimo na 4 dele. Površino, na katerimi bomo delalli hačapurije, dobro pomokamo, da se testo ne prijema. Če imamo valjar, testo zvaljamo na debelino približno 0,5 cm. Če spadate med tiste, ki nimamo valjarja, testo previdno razvlečete in raztegnete na debelino približno 0,5 cm.

Hačapuriji so ponavadi okrogle oblike. Takega dobite tudi v Zlatem runu. Jaz pa sem ugotovila, da je lažje, če testo razvaljate/raztegnete kar na približen pravokotnik. Polovico testa prekrijete z relativno tanko plastjo nadeva in jo prekrijete z drugo polovico testa. Potem na robovih testo čim bolj stisnete skupaj, da nadev med peko ne bo uhajal ven.


testo + nadev


zaprt hačapuri


hačapuri, ki je dobil bolj pravokotno končno obliko

Hačapuri se peče kar v ponvi. Tako kot palačinke. Čeprav se mi je ta ideja zdela najprej nenavadna, sem vseeno poskusila, saj je bilo na več koncih napisano, kako se hačapuri peče v ponvi tako kot palačinke. V ponev sem dala malo olja, previdno dvignila hačapuri in ga položila v ponev. Sledilo je cvrčanje in vonj, ki se je začel dvigati iz ponve, je sporočal, da sem na pravi poti 🙂

Pri peki morate še posebej PAZITI na to, kako dvigujete hačapuri s površine, kjer ste ga naredili. Problem je v tem, da se testo hitro razvleče in če ne pazite, se vam hačapuri lahko odpre. Še najbolje bi bilo, če bi imeli večji lopar, kamor bi naložili hačapuri in ga potem stresli v ponev 🙂

No, ko boste hačapuri lepo zapekli na eni strani, ga obrnite še na drugo stran. Jaz sem nato dodala še malo olja in dvignila hačapuri, da je olje steklo pod njega in se je potem lepše zapekel na obeh straneh. Med peko se bo sirova pita verjetno tudi malo dvignila, saj smo vanjo dali pecilni prašek oz. sodo.


pečenje hačapurija v ponvi


hačapuuuuuuuuri

Hačapuri, tradicionalano gruzijsko jed, postrezite še toplo. Če vam bo hačapuri ostal, naj vam povem, da je dober tudi mrzel, tako da odsvetujem metanje stran 😉

Če bi radi jedli bolj gruzijski hačapuri, pa morate vsekakor obiskati restavracijo Zlato runo.

Sama bom to jed še kdaj naredila tudi doma, saj sem bila res zadovoljna s tem, kar je nastalo. Za pomoč pri peki pa bom spet prosila Piromana. Medtem ko on peče en hačapuri, lahko jaz naredim že drugega in mi ni treba paziti na več stvari hkrati, pa še čas priprave in peke se zmanjša 😉

In se strinjam z Ireno … hačapurije bi bilo treba prodajati tako, kot se prodaja burek. Lahko bi imeli kar kioske s palačinkami – take, kot so posejani po vsem Sankt Peterburgu – hačapuriji pa bi bili dodatna ponudba 😛