Že kar nekaj časa je minilo, odkar je Irena prinesla novico o odlični postrežbi in hrani v gruzijski restavraciji Zlato runo v Župančičevi jami v Ljubljani. Še večkrat pa je omenjala odličen hačapuri.
Ko smo se nekoč skupaj odpravili v Zlato runo, kjer vas res postrežejo tako, kot se spodobi, smo seveda morali poskusiti tudi to gruzijsko “čudo”. Hačapuri je bil slan, sirast, topel in tako zelo okusen, da sem se odločila, da na medmrežju poiščem recept in se, če ne bo pretežko, tega lotim tudi sama.
Različnih receptov na internetu je verjetno toliko, kolikor je različnih vrst te jedi. Če sem prav ugotovila, so razlike minimalne in so odvisne predvsem od tega, v kateri gruzijski pokrajini je jed pripravljena. Neko podobno jed, ki se imenuje peynirli, naj bi imeli tudi v Turčiji. Če to posplošimo za slovenske gurmane, gre v bistvu za neke vrste pito. Na angleški Wikipediji so hačapuri prevedli kar s sirovo pito.
Recept, ki mi je bil všeč, sem našla že pred nekaj meseci, čas in volja, da vse skupaj tudi preizkusim, pa sta prišla malo kasneje 🙂