Salvador Dalí je verjetno eden najbolj priljubljenih slikarjev. Njegova dela se da videti predvsem v Španiji, ampak, ker tam (še) nisem bila, sem bila prav vesela, da smo se ustavili na Bledu, kjer so na Pristavi na ogled grafike tega španskega genialca.

Takoj na vhodu nas je pričakal pogled na znani fotelj – ustnice igralke Mae West in polno knjig založbe Taschen, ki so posvečene raznim umetnikom in umetniškim slogom. Prijazna gospodična nam je prodala karte in nam na hitro obrazložila, kaj nas čaka na ogledu.


te ustnice verjetno poznamo vsi

Na začetku res odlične razstave, ki si vsekakor zasluži tistih 6,5€, kolikor stane vstopnina, smo si ogledali grafike, ki govorijo o zgodbah iz Biblije. Najprej Stara zaveza, v drugi sobi pa še Nova zaveza. Kar mi je bilo na razstavi še posebej všeč je to, da (skoraj) ne potrebujete vodiča, saj so vse grafike iz dveh najobsežnejših opusov Salvadorja Dalíja: Biblie Sacre in Božanske komedije, odlično podpisane in opisane. K vsaki grafiki za Božansko komedijo so dodali tudi dele iz Dantejeve umetnine, ki naj bi jih ponazarjale Dalíjeve podobe.

Presenetilo me je tudi dejstvo, da je bilo na razstavi zelo veliko ljudi – večinoma turisti. Vsi pa smo z veseljem izkoristili dejstvo, da fotografiranje ni bilo prepovedano 🙂 Nek gospod iz Nemčije je poslikal skoraj vse grafike. Nad Dalíjem je bil celo tako navdušen, da si je privoščil še eno od grafik, ki jih tudi prodajajo. Zanje pa je treba odšteti, če sem si prav zapomnila, od 200 do 400 evrov.


na razstavi lahko kupite tudi polno drugih knjig založbe Taschen o umetnikih in umetnosti


gospodična, ki je prodajala vstopnice in bil na voljo tudi za kakršne koli informacije, je malima navdušencema povedala nekaj zanimivosti o Dalíju

Mi smo bili na razstavi približno dobro uro, ostati pa bi se dalo še dlje. Dalí pa je lahko zanimiv tudi za otroke. Tako se mi je vsaj zdelo, ko sem videla dva fantiča, ki sta že na parkirišču ves čas spraševala svoja (stara) starša: “A zdaj gremo gledat Dalíja? Ja, moramo pogledat Dalíja.” Potem sem jih ulovila tudi pri gospodični, ki je prodajala vstopnice. Ne vem, kaj so gledali, samo slišala sem, kako jima je razlagala nekaj stvari o Dalíju. Torej, če imate otroke in si želite, da bi vedeli tudi nekaj o kulturi, jih odpeljite na razstavo Dalíja, potem pa še na eno blejsko kremšnito 🙂

Še nekaj besed, ki so jih o razstavi, ki je na ogled še do 15. novembra 2009, vsak dan od 10. do 19. ure zapisali organizatorji:

Na ogled je več kot 200 originalnih grafičnih del Salvadorja Dalíja iz dveh najobsežnejših opusov: Biblie Sacre in Božanske komedije. Dalíjeve ilustracije za Biblijo, pisano v vulgati, sestavlja 105 litografij, narejenih po originalnih gvaših in je najbolj obsežno objavljeno Dalíjevo delo. Dantejevo delo Božanska komedija pa ima v njegovem ustvarjalnem opusu posebno mesto, saj se je Dalí z lahkoto identificiral s tem velikim literarnim genijem. Za ilustracije je Dalí med letoma 1950 in 1952 ustvaril 101 akvarel. Salvador Felipe Jacinto Dalí (1904 – 1989) se v zgodovino ni vpisal le s svojo umetnostjo, pač pa tudi s svojo kontroverzno osebnostjo: gojil je imidž absurdnega in malodane blaznega umetnika; želel je, da celo njegovo življenje postane umetnost in je svojo osebnost transformiral podobno kot svoje slikarstvo. Njegove markantne osebnosti se od njegove umetnosti ne da ločiti.


podobe iz Stare zaveze – stvarjenje


Izvirni greh in Babilonski stolp


Jozue, pogumen v vojni

V eni od stranskih sobic smo si ogledali še razstavo Edvina Dobriloviča z naslovovm Kolaži v embalaži. Prav nasmejali smo se, ko smo razmišljali o tem, kaj vse je skombiniral Dobrilovič.


Edvin Dobrilovič: Kolaži v embalaži

Mali zabavni kolaži v črnih škatljicah kot na televizijskih ekranih. Reklame, etikete in embalaže različnih izdelkov, podobice, vse pisano, vabljivo, veselo. Smeti. Edvin Dobrilovič je večino gradiva za svoje kolaže pobral po tleh ljubljanskih ulic na svoji poti od Metelkove, kjer ima atelje, do doma. Svetovi, ki jih na igriv način sestavlja v nove celote, so pravzaprav naše vizualno okolje; vsak produkt, ki ga kupimo, je s svojo embalažo likovno sporočilo, ki mu sicer ne posvečamo pozornosti, a nam morda bolj kot visoka umetnost naseljuje poglede in se nam poseda v nezavedni estetski spomin. Estetika, odrinjena na sam rob našega opažanja, ko konča svoje pisano življenje v koših za smeti ali pač na tleh.  Na drugi strani verske podobice s svojo sicer drugačno, a na podoben način pocukrano estetiko.

Mali kolažki, ki večinoma z enim samim rezom duhovito združujejo raznorodne likovne svetove različnih izvirov, gradijo intimne zgodbe malih ne-umetnin, podob, ki so svoje “obraze” podarile različnim produktom in se razosebile in tako postale produkt sam. V igrivem umetniškem pristopu Edvina Dobriloviča, ki je v njih opazil predvsem likovne prvine in jih združil v nove, smešne, bizarne in domiselne likovne celote, pa zaživijo v novih zgodbah srečevanja: ne le v nakupovalni vrečki se zdaj lahko skupaj pokažeta Martin Krpan z embalaže za sol in kuharček z vrečice za vanilijev sladkor. Sveti Dominik Savio lahko svoje zamaknjenje doživi ob dišavah mehčalca v omari. V kiču, ki nas obdaja, živijo likovne forme vse umetnostne preteklosti, vsi likovni prijemi so tu: banalizirani, a ne manj prepričljivo delujoči. Ko stopijo skupaj, jih šele lahko zagledamo. Igrivo. Smešno. Prijazno do podob (ki komaj čakajo, da se družijo) in gledalca.

Če sem prepisala že cel opis Dobrilovičeve razstave, ki ga lahko vzamete na vhodu v sobico, naj napišem še nekaj o tem umetniku, za katerega splet ne ponuja ravno veliko pametnih zadetkov …

Edvin Dobrilovič je bil rojen 13. junija 1971 v Kopru. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafično oblikovanje, se je leta 1992 vpisal na Oddelek likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Že naslednje leto pa je pričel študij na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost na oddelku za slikarstvo. Študiral je pri profesorici Metki Krašovec in profesorju Bojanu Gorencu. Živi na Bohinjski Beli in ustvarja na Metelkovi mestu v Ljubljani.


Edvin Dobrilovič: Kolaži v embalaži

Pojdite na Bled in si vzemite nekaj časa za kulturo. Se splača 😉