Teden se je začel z napornim ponedeljkom. Dopodan sem posvetila ponavljanju informacij za izpit iz CPP-ja, ki je sledil ob 13. uri. Po uspešno opravljenem izpitu sem se podala na lov za laksom, papirjem in škarjami, kar sem potrebovala za razstavni prostor v Cankarjevem domu, kjer nas boste v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje v naslednjih dneh lahko srečali in spoznali v drugem preddverju nasproti Linhartove dvorane. ((Malo reklame nikoli ne škodi 😉 )) Popoldan sem preživela v postelji z ruskim filmom Ljubezen v velikem mestu (Любов в большом городе), ki me je nasmejal že tretjič. 😀 Zvečer pa sem se odvlekla do Cankarjevega doma, kjer je imel predavanje Orlando Figes, zgodovinar in pisatelj, ki me je, tako kot še veliko drugih Slovencev, očaral s knjigo Natašin ples.
Orlando Figes je prišel v Ljubljano na povabilo založbe Modrijan, ki je izdala tudi Natašin ples (do danes je izšel že četrti ponatis te Kulturne zgodovine Rusije). Tokrat je Figes

Peter Vodopivec je na začetku predstavil Orlanda Figesa
Klub Cankarjevega doma je bil poln. V njem so se zbrali predvsem starejši ljudje, vsaj tako se mi je zdelo, ampak konec koncev to nima nobenega posebnega pomena. Meni je najbolj važno to, da sem bila tam tudi sama. Da me je Figes s svojim predavanjem tako zelo navdušil, sem spoznala šele, ko sem prikolesarila nazaj do stanovanja in kar nisem mogla prenehati z razlaganjem, kako je bilo.
Vse kaže, da me je Rusija spet začela grabiti. Mogoče čisto malo pogrešam tudi sošolce s fakultete, predavanja, debate, pijače …

Orlando Figes
Predavanje o projektu, kot pisanje oz. zbiranje materiala za to knjigo, imenuje avtor, je bilo nadvse zanimivo in Figes se mi zdi res človek na mestu. Preko slik, ki se jih da videti tudi na njegovi spletni strani, ((večina dokumentov je sicer v ruščini)) nam je povedal nekaj zelo zanimivih, a hkrati zelo pretresljivih zgodb, ki so ga, kot je sam povedal, skozi ves ta čas zbiranja in preučevanja zelo spremenile.
Ne dvomim, da na človeka vsaj malo vpliva vsaka zgodba ženske, ki pove, da so njenega očeta prijeli in odpeljali v gulag, ker naj bi imel predolg jezik, nato pa so njihove (stare) mame njegov obraz na vseh družinskih slikah prebarvale, ker so s tem želele povedati, da ta njihov sin/zet/mož/…, ki je naredil neko napako, več ne pripada njihovi družini.
Zgodb, ki smo jih slišali, je bilo kar nekaj, a se mi zdi, da nima smisla, da jih pišem. Tisti, ki nas te stvari zanimajo, si bomo verjetno slej ko prej izposodili ali celo kupili knjigo Šepetalci.

opustošena ruska družina
Še dve stvari, ki sta se mi zdeli zelo pomembni … Figes je svoje predavanje zaključil z zgodbo ženske, ki je bila ena od zelo redkih, ki je priznala, da je bila tudi ovaduhinja. To se ji ni zdelo nič napačnega, ker je bila sveto prepričana, da dela nekaj dobrega, saj je verjela, da so ljudje, ki jih je ovajala, res naredili nekaj narobe. Vendar, glede na to, v kakšnih razmerah so ljudje živeli v Sovjetski zvezi, ne moremo obsojati njihovih dejanj. Vprašamo se lahko samo, ali mogoče mi na njihovem mestu ne bi ravnali popolnoma isto.
Na koncu pa je nekdo iz občinstva Figesa vprašal, kaj si misli o nacizmu in komunizmu. Se ta dva sistema da enačiti in primerjati, kar počne naša politika? Figes je povedal, da Slovenija ni edina država, kjer se politiki ukvarjajo s temi vprašanji, ki so čisto politična. Zelo dobro se vidi, je rekel Figes, da politikov ne zanimajo prava zgodovinska dejstva, ampak zgodovino izrabljajo za svojo propagando. Sledilo je ploskanje, ki pa bi moralo po mojem mnenju priti tudi za mislijo Figesa, ko je rekel, da moramo ravno zaradi tega dobro poznati zgodovino, saj le tako lahko politikom nasprotujemo in se jim upremo.

Prosim, prosim, prosim …
Konec predavanja sem izkoristila zato, da sem Figesu pod roke potisnila knjigo Natašin ples, ki krasi mojo mini knjižnico, da jo podpiše. Potem se je izkazalo, da je imelo podobne načrte tudi veliko drugih slušateljev. Ker sem sedela v prvi vrsti, sem se že kar takoj pripravila na naskok 🙂 Bila sem prva. Prepričana sem, da je bil tudi Figes pripravljen na podpisovanje, saj bi drugače lahko kar takoj, ko je bil napovedan konec, odšel z odra in mi bi se lahko obrisali pod nosom 🙂
Še vedno pa ne razumem, zakaj mi podpis Orlanda Figesa pomeni tako veliko … Zdaj je, kar je. Imam ga in ponosna sem nanj 🙂

naj prevedem 🙂 Za Katarino, Orlando Figes
Za konec si lahko pogledate še 6-minutni video izsek s predavanja, ko je Figes govoril o tem, kako je sodeloval z ruskim Memorialom in kako ter koliko ljudi so dobili, ki so bili pripravljeni povedati svoje zgodbe, pokazati pisma, slike in še polno drugih dokumetov.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=5lDdkCrrwmM
Včeraj sem bil na njegovem pogovoru z v skednju Škrabčeve domačije. Z njim je govoril ALeksander Čolnik, in sem bil popolnoma navdušen. Razgovorila sta se o Tolstoju in “slovanski duši,” potem pa nadaljevala s Šepetalci. Zanimivo je predstavil tudi metodo oral history, in kako ločiti v povedanem med resnico in nepovedanim oz. lažjo.
Povedal je tudi za intervju Molotova, v katerem je pojasnil zakaj je po njegovem mnenju Stalin naredil tako veliko čistko v letih 1937/38, in sicer je Stalin pričakoval spopad z nacizmom, in je preventivno izločil vso potencialano peto kolono.
Padlo pa je tudi zanimivo vprašanje o resoluciji eu parlamenta o totalitarizmih in evropski zavesti, kjer je komentiral da se Slovenija in Jugoslavija ne moreta primerjati z baltskimi državami, kot to prikazujejo nekateri.
Odličen večer….
@kandela: … Orlando Figes je prišel v Ljubljano na povabilo založbe Modrijan, …
V zadnjih nekaj tednih me je v imenu omenjene založbe nekajkrat poklicala prijazna gospa. Dvakrat ali trikrat sem se izgovoril, da gospoda Š. ni doma. Dvakrat sem priznal, da sem gospod Š., da pa žal nimam časa, ker se ravno odpravljam od doma. Vsaj petkrat sem pustil, da je telefon zvonil v prazno, kolikokrat so se na telefon oglasili žena in hčerki, tega seveda ne vem. 😉
No, pred nekaj dnevi sem se gospe le usmilil do te mere, da sem njeno telefonsko predstavitev Šepetalcev prekinil s prošnjo, da naj mi pošljejo pisni material na domači naslov, češ da se bom tako prej odločil za morebiten nakup knjige.
Prospekt je prišel že naslednji dan, pa tudi nova serija klicev vztrajne gospe, ki sprašuje po gospodu Š. 😉
@kandela: … zgodba ženske, ki pove, da so njenega očeta prijeli in odpeljali v gulag, ker naj bi imel predolg jezik, nato pa so njihove (stare) mame njegov obraz na vseh družinskih slikah prebarvale, ker so s tem želele povedati, da ta njihov sin/zet/mož/…, ki je naredil neko napako, več ne pripada njihovi družini …
To je res grozljivo. Izbrisati vsako sled, vsak spomin na človeka.
Stalin je menda sproti retuširal fotografije, na katerih so se ob njem znašli ljudje, ki jih je kasneje poslal v Sibirijo.
@kandela: … ki je priznala, da je bila tudi ovaduhinja. To se ji ni zdelo nič napačnega, ker je bila sveto prepričana, da dela nekaj dobrega, saj je verjela, da so ljudje, ki jih je ovajala, res naredili nekaj narobe …
Danes se mi zdi smešno, s kakšnim zanosom sem postal mlad komunist. Smešno, vendar tega ne obžalujem, še manj da bi se sramoval. Takrat sem pač resnično verjel, da bom (le) kot komunist lahko do kraja izkoristil svoje potenciale, da je to edina pot, da postanem koristen član skupnosti.
@kandela: … kaj si misli o nacizmu in komunizmu. Se ta dva sistema da enačiti in primerjati, kar počne naša politika …
Kakorkoli obrnemo, na svetu sta le dve vrsti ljudi: dobri in “nedobri”. Slednji ne bodo dobri v nobenem sistemu.
V čem je razlika med Eichmannom, t.i. arhitektom holokavsta in managerjem, ki izmolze tovarno, delavce in njihove svojce pa spravi na beraško palico?
@ Voyager
Stalin je menda sproti retuširal fotografije, na katerih so se ob njem znašli ljudje, ki jih je kasneje poslal v Sibirijo
V neki knjigi, naslova se ne spomnim, vendar se spomnim, da je bil objavljena večkrat. Vsaka izdaja je imela večji govorniški ode in manj oseb na sliki. Na koncu sta ostala le Maksim Gorki in Stalin.
Damnatio memoriae – obsodba spomina je bila prakticirana že v antiki in še prej, v Egiptu – kamnoseki so s kladivi “retuširali” hieroglife . . .
Srhljivo – izbrisati nekoga iz družinske, rodbinske skupnosti. Retuširati zgodovino.
Resnica nas bo osvobodila . . .
Na RTV-ju so o predavanju Figesa pripravili daljši prispevek za Osmi dan, ki si ga lahko ogledamo na tej povezavi. V prispevku se vidi tudi, kako je nastajal moj posnetek, ki sem ga prilepila v prispevek 🙂
[…] Nadaljno branje: http://www.orlandofiges.com Wikipedia Posnetek predavanja v Cankarjevem domu Prispevek v oddaji Osmi dan Kandela blog o Orlandu Figesu […]