Zdaj, ko je z diplomo z mene padlo eno veliko breme, sem končno imela spet čas, da za kosilo skuham še kaj drugega, kot testenine s kupljeno omako. Ko sem bila nazadnje v trgovini, me je nagovorilo testo za lazanjo. Čeprav sem se te slastne jedi lotila prvič, sem bila z njo nadvse zadovoljna. Vsekakor pa sem se naučila veliko o zaporedju priprave in še, da za pripravo lazanje potrebujemo približno 2 uri.
Pri Barilli so se potrudili in recept za lazanjo zapisali tudi na škatlo, v kateri prodajajo testo, ampak, ker ni bilo slovenske verzije in ker se mi ni dalo ubadati z angleščino, sem recept za lazanjo poiskala kar v kuharici, ki sva jo dobila za darilo od njegove mame. Iz zelo priročne knjige Recepti sestre Nikoline, ki ji po mojem mnenju manjkajo samo slike jedi, sem vzela že kar nekaj receptov.
končni izdelek
Kaj potrebujemo?
Najprej potrebujemo 30 dag kupljenega rezančnega testa za lazanjo (v obliki krp). To testo je lahko navadno, videla pa sem tudi špinačnega – kar vam je ljubše. Te krpe v slanem kropu kuhamo 8 minut. Nato jih odcedimo, splaknemo in jih naložimo na vlažen servet, da se listi med sabo ne zlepijo.
NASVET: Krpe skuhajte šele potem, ko boste že imeli prepraženo meso. S tem se boste izognili zlaganju krp na vlažne sarvete. Ker pa se med kuhanjem te (velike) krpe kar malo zlepijo skupaj, vam svetujem, da jih po 8 minutah kuhanja odcedite, nato jih zalijte s hladno vodo, da se bodo nekoliko ohladile, v vodi pa jih boste tudi lažje razlepili, brez da bi se vam strgale. To počnite sproti – pekač namažite s oljem ali margarino, v vodi razlepite toliko krp testa, kolikor ga potrebujete.
krpe testa v vodi, pekaču in na sarvetih … veliko prostora, veliko dela in kar nekaj lukenj
mesni nadev – prej
Za mesni nadev potrebujemo: ((Jaz sem količino razpolovila, ker sem delala lazanjo samo za dva, vendar bi se na koncu vseeno lahko najedli štirje.))
˙60 dag mletega mesa (jaz sem imela samo goveje meso)
˙3 žlice olja
˙1 čebula
˙2 dl paradižnikove mezge (jaz sem zmiksala 2 manjša paradižnika in na koncu dodala še malo paradižnikovega koncentrata)
˙1 dl juhe (verjetno bi bil 1 dl malo začinjene vode čisto v redu)
˙poper
˙bazilika
˙sol
Na olju zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo meso in ga dobro prepražimo. Solimo, prilijemo juho in pokrito dušimo 15 minut. Nato prilijemo še paradižnikovo mezgo, začinimo s poprom in baziliko ter pustimo, da vse skupaj dobro prevre.
NAMIGA:
1. Juho lahko naredimo tako, da zavremo pol litra vode in v njej razstopimo eno jušno kocko. Vendar bom jaz naslednjič namesto juhe uporabila kar deci soljene vode.
2. Poleg paradižnika sem v nadev dala še dva korenčka, ki sta dala malo bolj sladek okus. Če nimate sekljalnika, korenje kar naribajte na ribežen, paradižnik pa narežite na čim manjše koščke.
meso prepražimo in dušimo
paradižnik in korenje
Medtem ko se meso praži, lahko že pristavite vodo za rezančno testo. Ko se bo meso prepražilo, ga boste lahko postavili na stran in se posvetili kuhanju testa in hkrati začeli pripravljati še bešamel.
Za bešamel pa potrebujemo:
˙6 dag masla
˙4 dag moke
˙4 dl mleka
˙2 žlici kisle smetane
˙1 jajce
˙3 stroki česna
˙muškatni orešček
˙sol
˙8 dag (ali po potrebi) naribanega sira
Maslo razstopimo, ga zamešamo z moko in zalijemo s hladnim mlekom. Omaka naj vre 3 minute. Nato jo solimo, zamešamo kislo smetano, muškatni orešček, jajce in česen. Dve tretjini bešamela zamešamo v meso, preostanek pa bomo dali na vrh lazanje.
kuhanje
zgradnja lazanje
Ko imamo pripravljene vse sestavine, pekač z visokimi stranicami (lahko je tudi posoda iz jenskega stekla, ali kakšna druga posoda, v kateri bomo lahko lazanjo spekli) namažemo z oljem ali margarino. V pekač naložimo plast testa, nanj razporedimo plast mesa in naribamo še nekaj sira (po okusu). To naredimo tolikokrat, da imamo na koncu na vrhu samo plast testa, ki jo prelijemo z ostankom bešamela. Posujemo še nekaj sira in v pečico.
Lazanja se mora nato še 40 minut peči pri 190°C.
Medtem ko se lazanja lepo peče, imamo ravno dovolj časa, da pospravimo nered, ki smo ga ustvarili med pripravo 🙂
tik pred pečico
lačni smo, lačni smo
Lazanja je jed, ki res zahteva kar nekaj koordinacije in časa, ampak na koncu se splača. Vsekakor pa pride tukaj v poštev tudi pregovor, da vaja dela (italijanskega) mojstra 😉
Pa dober tek!
naslednjič kupi barilline testenine, oz. plošče za lazanjo, ki jih ni treba kuhat. veš kolk packarije odpade 🙂
jaz pa delam improvizoriš lazanjo, katera mi vzame s peko vred max. urco. 🙂
pa ravno tako dobra. 🙂
poljubne testenine (špageti, makaroni, ki so bolj priročni) skuham ala dente. vmes na čebuli potenstam meso in zelenjavo, da dobim omako kot za makaron flajš (v bistvu kar ko delam makaronflajš omako jo del zamrznem za ekspedicije v lazanjo), tik pred koncem dodam malo smetane (žlica) za kuhanje.
stepem jajc, kateremu dodam štiri žlice smetane za kuhanje/kisle smetane, občasno še zlico naribanega sira in uporabljam namesto bešamela. plast testenin, kvazi bešamel, omakca, testenine, bešamel, omakca, etc. na vrhu samo še prelijem s preostankom kvazi bešamela, nastrgam malo sira in direktno v pečico na 200 stopinj, da se zapeče zlatorumeno. 🙂
ponavadi delam max. dve plasti mesa vmes, ker je tako hitrejš. 😉 še hitrejša je pa verzija lazanje z blitvo. ki je pa meni še ljubša. 🙂
Hm, daleč najboljše so sveže testenine za lazanjo in ker ti priprava tega vzame še kakšno uro cajta, jih lahko kupiš v Eurospinu (ja, nekaj stvari imajo tud tam mega).
Pa pogrešam parmezan – hm, moji pobje bi rekli, da lazanja brez gore parmezana ni lazanja; še največji kup je nariban čist na vrhu (če imaš le šanso, vzemi parmigiano reggiano).
Poleg tega pri nas ponavadi dodamo eno plast narezanega paradižnika na kolobarje – je potem tako zelo sočno.
Sicer pa – lazanja je res super, tukaj se čist strinjam z Garfieldom 🙂
Sline se cedijo….
Strinjam se z M-jem glede eurospina, tudi jaz te testenine kupujem tam. Sicer lahko pa tudi te testenine skuhaš tako da jih postopoma daješ v vodo(preprečiš da se ti sprimejo) potem jih pa samo enkrat vmes malo z vilicami prestaviš, ko jih skuhaš jih pa samo daš na suho(valda čisto) krpo, da le ta popivna odvečno tekočino in se tudi ohladi..
Jooj tak se mi je je zaluštalo.. V soboto jo pečem 😀
sicer pa Nikolina je zakon, jaz po njenih receptih delam štrukle in svaljke in cmoke in podobne zadeve, res pa je da imam starejši izvod k pa tale, ki si ga ti priložila v linku..
Lp Katja
Jaz pa naredim kar 3 ali 4 na 1x, ko že packam 🙂 in jih zamrznem, ter potem kar zmrznjene dam v pečico, le 15 min dalj časa pečem. Čez teden je prav super, ker je kosilo tako hitro narejeno 🙂
To pa je odziv 🙂
Najlepša hvala za vse vaše nasvete. Verjamem, da mi/nam/vam/jim bodo kdaj prišli prav.
Lazanje sicer še nisem probala narediti, vendar res obstaja kup zadev, ki postanejo neverjetno dobre, če jih daš v pečico, nanje naribaš sir in jih popečeš 🙂
Recimo: makarone potresem s curryjem in naribanim sirom in v pečico. Ali pa smetanovo ohrovtovo juho, ki nima preveč tekočine. Včasih v pekač zmečem vso zelenjavo (bučke, olive, šampinjone, zmrznjeno špinačo, melancane, paradižnik…) in testenine, ki so ravno v hladilniku, potresem s sirom, pa je.
sem ravno hotla vprašat, zakaj kuhaš te “makarone”, ker jaz v bistvu sploh nisem zasledila takih, ki bi jih blo potrebno še kuhati, vse se lahko da kar trde – sama kupujem Barilline, ker so ravno prav trdi, da niso pretrdi za zlagat 🙂
Jaz jo sicer z veliko vaje skupaj spravim v dobri urici (brez kuhanja testenin, itak je boljše če se v pečici v zosu skuhajo:)), ampak MyCraftjeve variante z zmrzovanjem pa še nisem uspel sprobat… Ne ker se ne bi spomnil, ampak ker kobilice vedno vse požrejo :))
Tudi jaz jih zmrznem, ker ko jih delam jih raje naredim vec in samo 1x cistim.
Vse lepo licno zlozim v aluminijaste posodice (kot, da bi jih kupila izgledajo)in zmrznem.
Potem pa jih 15-20 min dlje pecem.
Nisem pa se poskusila varijanto v mikrovalovni.
Testenine pa vedno prej skuham, ker se mi zdi, da so vseeno pretrde ceprav res pise, da jih ni potrebno kuhati.
N.