Najboljšo pico sem vedno jedla doma, kar verjetno ni nič nenavadnega, saj sem se vedno znova lahko tik pred zdajci odločila, s čim jo bom obložila. Tokat se mi je po dolgem času spet zahotelo jesti hrano, ki spomni na Italijo in na to, da so italijanske pice daleč stran od slovenskih. S svojo skromno obloženostjo so veliko bolj podobne “pravim” picam, ki naj bi veljale za hrano sužnjev. Me prav zanima, kaj si Italijani mislijo o slovenskih picah …

Moja pica se je tokrat ponašala s polnozrnatim testom. Namesto navadne moke sem uporabila polnozrnato pšenično in pirino moko in skoraj zagotovo bom polnozrnato testo za pico delala tudi v prihodnje. Polnozrnata moka da pici drugačen in prav poseben okus. Poleg tega se mi zdi, da sem se veliko lepše najedla. Nič tistega težkega občutka v želodcu, kot ga imamo po kakšni bolj močni in težki hrani.


pirina in pšenična polnozrnata moka + kvas

Torej, za testo za pico potrebujemo:
˙pol kilograma moke
˙1 jajce
˙kvas
˙2 dl piva
˙1 dl olja
˙1 dl mleka
˙1 mala žlička sladkorja
˙ščepec soli

Mleko najprej malo zagrejemo, a ne preveč. Ravno toliko, da je mlačno. Vanj damo žličko sladkorja in žličko moke, nato zdrobimo še kvas, postavimo nekam na toplo in počakamo, da se kvas dvigne.

Medtem si v skledo pripravimo moko, vanjo naredimo manjšo vdolbinico, kamor bomo kasneje vlili kvas. Robove moke posolimo. Ko se je kvas dvignil, ga dodamo moki in počasi zmešamo. Dodamo še jajce, 2 dl piva in 1 dl olja ter vse skupaj lepo premešamo in pregnetemo. Če je testo še preveč mokro, mu med gnetenjem dodajamo moko, dokler ne postane ravno pravšnje 🙂

Testo naj nato počiva. Damo ga nekam na toplo, skledo lahko prekrijemo s serveto in počakamo, da vzhaja. Po kakšne pol ure lahko testo še enkrat pregnetemo in pustimo da vzhaja še drugič.


moka in kvas + jajce + pivo + olje


testo, pripravljeno na vzhajanje

Ko je testo vzšlo 🙂 ga prerežemo na pol. Eno polovico spečemo, drugo pa lahko damo v zamrzovalnik, kjer nas bo počakalo do prihodnje želje po pici. Večer preden bomo naslednjič pekli pico, vzamemo testo iz skrinje in ga pustimo, da se počasi odmrzne.

Testo razporedimo po naoljenem pekaču in ga obložimo po svojih željah. Jaz ga ponavadi najprej namažem s paradižnikovo mezgo, še raje imam pelate, ki jim še preden jih uporabim, dodam malo bazilike, da se lepo nalezejo okusa in arome. Paradižnik prekrijem s šunko, ki jo potresem z naribanim sirom. Na koncu dodam še šampinjone in origano. In gremo v pečico, segreto na 190 ali 200°C, za dobre pol ure.


polnozrnato testo + paradižnik + šunka + sir + gobe + origano + šetraj + bazilika + mozarella

Na pico lahko naložimo skoraj vse, kar nam poželi srce in lakota. Kar pomislite, kaj vse nanje dajo picepeki.

Pri kosilu lahko spijete tudi tiste 3 dl piva, ki so vam ostali od pollitrske pločevinke, iz katere ste ga nekaj poabili za testo. Poleg tega se vam lahko zgodi tudi to, da boste imeli pice dovolj še za spodobno večerjo.

Dober tek! 😉


pizza = pica = super kosilo