Do mene je končno priromala težko pričakovana knjiga Melisse Chiu Chinese Contemporary Art – 7 things you should know, ki bo ena izmed alinej v poglavju sinološke diplome z naslovom Literatura. Ker je knjiga v angleščini in ker se je že pri prejšnji diplomi pokazalo, da je sprotno delanje zapiskov, izpiskov, povzetkov, hitrih prevodov raznih knjig zelo pametno početje, sem se tokrat odločila, da bom grobe prevode vsakega poglavja posebej objavljala kot prispevke na blogu. Tako bom sama imela nekaj gradiva zbranega na enem mestu, poleg tega pa bodo ti teksti mogoče prišli prav še komu drugemu. Predvsem zato, ker je o teh stvareh na internetu sicer kar nekaj napisanega, a ne v slovenščini …

CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008

INTRODUCTION

Včasih se zdi, da ne mine niti teden, ne da bi mediji objavili kakršen koli članek povezan s sodobno kitajsko umetnostjo. Cene na dražbah, ki podirajo rekorde, so odličen material za bombastične naslove, hkrati pa tudi dajejo veljavo delom, katerih avtorji bi o takšnih zneskih v času nastanka prodanih del, lahko le sanjali – čeprav so bila nekatera izmed teh del narejena šele pred nekaj leti. Zato ni težko razumeti umetnikov, ki so nad uspehom na trgu in v medijih presenečeni. Trgovanje oz. dražbe z deli kitajskih umetnikov so se zares začele šele leta 2005, ko je avkcijska hiša Christie’s v okviru svojih vsakoletnih dražb v Hong Kongu prvič imela Dražbo azijske sodobne umetnosti (Asian Contemporary Art sale). Dražba je bila velika uspešnica. S prodajo sodobnih del so zaslužili 18 od skupno 90 milijonov dolarjev. Več denarja, kot so pričakovali, so iztržili za umetnike, kot so na primer Zhang Huan ((izg. džang huan)), Yan Pei-Ming ((izg. jên pejmiŋ)), Yue Minjun ((izg. juê minđun)) in še nekaj drugih. Naslednje leto je nekaj podobnega v New Yorku ponovila avkcijska hiša Sotherby’s in prodala za več kot 13 milijonov dolarjev azijskih umetnin. Pri tem so cene nekaterim umetnikom glede na leto prej še bolj zrasle. V nasledjih letih pa je samo kitajska umetnost postala tako zelo prepoznavna, da so se lahko na dražbah v New Yorku, Londonu, Hong Kongu in celo v Pekingu, kjer se je začel vzpostavljati domači trg za sodobno umetnost, prodajala samo dela kitajskih umetnikov.

Geng Jianyi - The Second Situation (detajl), 1999, olje na platnu, 150 x 200 cm

Geng Jianyi - The Second Situation (detajl), 1999, olje na platnu, 150 x 200 cm

Kljub temu, da so avkcijske hiše odločilnega pomena, so le del celotne uspešne zgodbe o sodobni kitajski umetnosti. So vmesna točka med kontinuiteto na umetniškem trgu, ki se začne tako, da se umetniško delo najprej prodaja na nivoju galerij, kjer dela kupujejo privatni zbiratelji, ki nato posamezna dela kupujejo in prodajajo med sabo. Tudi večkrat. Najboljša dela ponavadi končajo v muzejskih zbirkah, kjer se ohranjajo za zanamce.

Edinstveno okolje 90. let ((20. stoletja)) na Kitajskem pa je zlomilo to kontinuiteto. Ker skoraj celo desetletje na Kitajskem ni bilo sistema lokalnih galerij, so se umetniki sami začeli ukvarjati z marketingom in prodajo svojih del z namenom, da bi se lahko predstavili tudi v galerijah po svetu. Pred kratkim so umetniki, zaradi naraščajoče prodaje kitajske sodobne umetnosti v avkcijskih hišah, na trg dali še več svojih del. To je nekaj, kar zahodni umetniki počnejo le redko.

Zhang Huan - Family Tree (detajl), 2000, devet barvnih fotografij, 55 x 41 cm vsaka

Zhang Huan - Family Tree (detajl), 2000, devet barvnih fotografij, 55 x 41 cm vsaka

Zdi se, da muzeji na Zahodu pomenijo zadnjo postajo na trgu z umetninami, ko pa pridemo do kitajske sodobne umetnosti na Zahodu, pomenijo muzeji in galerije istočasno končno in začetno točko. Leta 1993 so bile razstave kitajske avantgarde, ki so pritegnile zelo veliko pozornosti, na ogled v muzejih v Hong Kongu, Berlinu in Sydneyju, kasneje pa še v New Yorku, San Franciscu in Chicagu. Te gostujoče razstave so bile zelo velikega pomena za kitajsko umetnost, saj so na Zahodu postavile temelje za kasnejše razumevanje kitajske sodobne umetnosti v njenem zgodovinskem kontekstu.

Zhang Peili - Continuous Reproduction (detajl), 1993, črno-bele fotografije, 30 x 25 cm vsaka

Zhang Peili - Continuous Reproduction (detajl), 1993, črno-bele fotografije, 30 x 25 cm vsaka

Na Kitajskem je danes sodobna umetnost na voljo v muzejih, številnih privatnih galerijah in na treh novih art sejmih v Pekingu in Šanghaiju. V tujini pa so kitajski umetniki subjekti muzejskih retrospektiv. Pojavljajo se tudi na naslovnicah mednarodnih revij, posvečenih umetnosti. O kitajski sodobni umetnosti, ki je nastajala skozi leta, imamo nekaj dobrih knjig. Te bralcem ponujajo hitro in natančno zgodovino s tega področja. Knjiga Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know želi to zbirko še nekoliko dopolniti. Razdeljena je na sedem delov, ki povzemajo elemente kitajske sodobne umetnosti: kaj morate vedeti o umetnikih, o trgu z umetninami in čemu lahko z vso legitimnostjo rečete novo umetniško gibanje, mogoče celo prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja. Ta knjiga vam sicer ne bo dala konkretnih napotkov, kako se kupuje in prodaja umetniška dela, vsebuje pa zanimive informacije za vse, ki jih področje kitajske sodobne umetnosti zanima.

POVEZANE OBJAVE:

Wang Guangyi: Če boste moja dela 20 let kazali ljudem, vam jih podarim
prebrali ste: Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (uvod)
Sodobna umetnost se je na Kitajskem začela pred desetletji (1. del)
Kitajska sodobna umetnost je zelo raznolika (2. del)
Promocija kitajske umetnosti (3. del)
Cenzura (je) im(el)a močan vpliv na kitajske umetnike (4. del)
Diaspora kitajskih umetnikov se vrača domov (5. del)
Kitajska ima vse več muzejev za sodobno umetnost (6. del)
Svet zbira sodobno kitajsko umetnost (7. del)
Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (zaključek)