CHIU, MELISSA. Chinese Contemporary Art – 7 Things You Should Know. Kitajska: AW Asia, 2008
CONCLUSION. (str. 83 – 90)
Kitajska sodobna umetnost ostaja prisotna na svetovni umetniški sceni. Skozi leta se je spopadala s pomanjkanjem podpore doma, a tudi ta situacija se v zadnjih letih izboljšuje. Kitajska oblast na vseh ravneh vedno bolj podpira svoje umetnike.
Zelo svetla prihodnost se kitajski umetnosti obeta tudi, če sodimo po dinamiki in številu raznih umetniških šol na Kitajskem, kjer so mesta predavateljev dobili nekoč zatirani umetniki in učitelji. Vzpodbudno je tudi dejstvo, da večina vodilnih umetniških šol, kamor nedvomno spadata tudi Central Academy of Fine Arts v Pekingu in The China Academy of Art v Hangzhouu, v svojih programih vsebuje tudi take umetniške prakse kot so performasi, instalacije in videi.
Za preobrat v uradnem dojemanju so zelo pomembne vse spremembe, ki so se na področju sodobne kitajske umetnosti zgodile v zadnjih treh desetletjih. V 80. letih se je dogajala liberalizacija, ko so umetniki prvič eksperimentirali z novimi umetniškimi slogi in mediji. V 90. letih se je dogajala internacionalizacije kitajske umetnosti – umetniki, ki so pobegnili s Kitajske so svoje priložnosti iskali v tujini, tisti, ki so ostali v domovini, pa so se proti novim zatiranjem borili z razstavami v zasebnih galerijah in z ustvarjanjem del, ki so jih razstavljali v tujini. Ko je Kitajska začela igrati vidnejšo vlogo tudi v globalni gospodarski sferi, se je odjuga pokazala tudi v odnosu do eksperimentalne umetnosti. Otoplitev je olajšala razstavljanje del, vzpostavljati se je začel tudi kitajski trg z umetninami, poleg tega pa se je veliko umetnikov, ki so živeli v tujini vrnilo nazaj in doma nadaljevalo z delom.

Wang Qingsong, Requesting Buddha, barvna fotografija, 180 x 110 cm, 1999
Vsi sektorji na področju umetnosti na Kitajskem so se razširili in zrasli, kar se odraža tudi v zbliževanju domačih in mednarodnih interesov za zbiranje in ohranjanje umetniških del. Z vsem omenjenim vstopa kitajska sodobna umetnost v obdobje zrelosti – stroka si je enotna v tem, kateri umetniki, stili in gibanja so v obdobju tega “odraščanja” imeli ključno vlogo. Vseeno so pri tem imeli pomembnejšo vlogo umetniki, ki so ves čas živeli na Kitajskem.
Pričakujemo lahko tudi, da bo vse več kitajskih umetnikov začelo razstavljati v muzejih in galerijah po vsem svetu, predvem mladi umetniki, ki se ukvarjajo s fotografijo in videom. A največja sprememba se bo najbrž zgodila ravno na Kitajskem. Glede na to, da se umetniška dela v vse večjem obsegu pojavljajo v muzejih, ki privabljajo vse več gledalcev, se zelo lahko zgodi, da bodo tudi kitajski zbiratelji želeli imeti vse več eksperimentalne umetnosti. Hkrati z vsemi temi povečanji pa se povečuje tudi število študentov v umetniških šolah.
Nekateri menijo, da tako, kot je za 20. stoletje veljalo, da je bilo “ameriško stoletje”, bo 21. stoletje pripadlo Kitajski. Tega zaenkrat še ne moremo potrditi, domnevamo pa lahko, da se bo ves kitajski potencial šele sedaj razvil v celoti.
POVEZANE OBJAVE:
Wang Guangyi: Če boste moja dela 20 let kazali ljudem, vam jih podarim
Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (uvod)
Sodobna umetnost se je na Kitajskem začela pred desetletji (1. del)
Kitajska sodobna umetnost je zelo raznolika (2. del)
Promocija kitajske umetnosti (3. del)
Cenzura (je) im(el)a močan vpliv na kitajske umetnike (4. del)
Diaspora kitajskih umetnikov umetnikov se vrača domov (5. del)
Kitajska ima vse več muzejev za sodobno umetnost (6. del)
Svet zbira sodobno kitajsko umetnost (7. del)
prebrali ste: Prvo veliko umetniško gibanje 21. stoletja (zaključek)
kitajska umetnost je le trend zahoda in vprašanje je, koliko časa bo pač ta trend trajal. gre se samo zato, da ima kitajska zaradi svojih specifik na tem področju veliko večji potencial, kot to velja za na splošno ekonomskem področju, kar je seveda tudi za umetnost, ki ni nič drugega kot biznis, še kako pomembno. podobni procesi se dogajajo tudi v indiji, ki bo po moje kmalu nasledila kitajski fenomen, ko se bo trg s kitajci preveč zasičil in bo v bistvu zmanjkalo tem, s pomočjo katerih trenutno kitajska umetnost prosperira – politični aktivizem in globalizacija.