Služba je služba in to, da imam vozniški izpit že dva meseca, sem proslavila tako, da sem se čisto sama odpeljala v neznani Kamnik. Kakšne večje treme nisem imela (več) in na koncu sem bolj po nesreči 🙂 parkirala na Glavnem trgu pred kamniškim TIC-em, kamor sem bila namenjena. Priznam, pri novih vozniških izzivih sem še nekoliko nerodna, ampak vseeno vidim, da se z vsakim nadaljnjim (kilo)metrom naučim nekaj novega in sem vse boljša. Prav tako sem vedno znova ponosna nase, ko mi uspe lepo parkirati. Če mi prvič ne uspe najlepše, popravim, ker nočem biti ena izmed množice voznikov oz. voznic, ki parkirajo tako malomarno, da med dvema avtomobiloma ostaja ravno kakšnega pol metra premalo, da bi se mednju parkiral še nekdo. In vse, kar bi morali ljudje narediti je, da bi kdaj pomislili tudi na druge. Zelo podobna stvar glede parkiranja se dogaja tudi v kolesarnici bloka, kjer živim.