Ne bi znala odgovoriti navprašanje iz naslova, saj v Amsterdamu še nisem bila. Zagotovo pa ima Reeperbahn v sebi tudi nekaj rdeče barve, ki naj bi počasi rahlo bledela.

najslavnejša hamburška policijska postaja Davidwache
Najin dopust v Hamburgu se je iz enega dneva raztegnil na tri in pol. V petek sva si ogledovala sodobno kitajsko umetnost, v soboto sva spoznavala, kako zelo je svet postal en velik pop oz. ena sama velika reklama, v nedeljo sva praznovala skupaj s pristanščem, za ponedeljek (10.5.2010) pa sva načrtovala premik proti jugu. A misel na to, da v nedeljo nisva videla Reeperbahna, ker sva bila po celodnevnem potepanju že pošteno utrujena, naju je vseeno gnala do odločitve, da se naslednji dopoldan še zadnjič odpraviva v center.
Reeperbahn je eno najbolj znanih mestnih okrožij – ne samo v Hamburgu, ampak po vsej Nemčiji. Na razvpiti rdeči ulici Reeperbahn, ki jo imenujejo tudi Der Kiez, so se že včasih zbirali vsi, ki so želeli potešiti svojo spolno slo. Danes je ta del mesta, ki leži znotraj okrožja St. Pauli, kjer domuje tudi nogometni klub St. Pauli z najbolj simpatičnimi navijači, kar sem jih kdaj videla, nekoliko manj rdeč, kot je bil nekoč. Še vedno pa boste lahko tudi v ponedeljek dopoldan čutili, da se je prejšnjo noč v barih, gledališčih, na ulicah in kdaj pa kdaj tudi na sodobnem trgu z dvema velikima premičnima odroma, dogajalo marsikaj zanimivega. To je tudi predel mesta, kjer domujejo ljubitelji alternativne kulture. Če se boste od Reeperbahna odpravili proti reki, boste videli veliko barov, ki močno spominjajo na ljubljansko Metelkova mesto.

gledališče Schmidt je praznovalo skupaj z FC St. Pauli

nekaj seksi rdečice
Prenovljeni trg Spielbudenplatz s svojimi 4.600 kvadratnimi metri sredi Reeperbahna je bil tudi gostitelj žura, ki se je odvijal vzporedno s spremljanjem letošnjega Eurosonga. Seveda s(m)o vsi vneto navijali za simpatično Leno, ki je Nemce in še marsikoga popolnoma začarala. Njen izjemni uspeh se je začel tisti trenutek, ko je prvič stopila na oder nemškega izbora za Eurosong – Unser Star für Oslo, ki ga je skupaj s Pro7 in ARD organiziral medijski mojster Stefan Raab ((na Eurosongu je sam in kot mentor drugim tokrat nastopal že četrtič)).

eden od dveh premikajočih se odrov na Spielbudenplatzu
Z S-Bahnom sva se odpeljala direktno do postaje Reeperbahn. Ko sva se ponovno znašla v predelu Sankt Pauli, sva takoj opazila dejstva, ki so potrjevala, da se je nedeljski žur v počastitev pristaniškega rojstnega dneva, ki se je nadaljeval s proslavljanjem uvrstitve nogometašev FC St. Pauli v prvo nemško ligo, raztegnil vse do jutra. Nekateri so pospravljali smeti, ki so ležale po tleh, drugi so na dolgo in široko razpravljali o pomembnih zadevah, tretji so z navijaškimi šali v rokah in nekaj modricami na obrazu zapuščali prizorišče in verjetno upali na čimprejšnje srečanje s posteljo, spet drugi so pred najslavnejšo policijsko stavbo Davidwache v Hamburgu že vneto snemali kadre za novo policijsko nanizanko ali film.

eden najvztrajnejših navijačev FC St. Pauli

nogometni navijači ali brezdomci?
Med vsemi muzeji in zanimivimi bari, ki jih ponuja ta predel mesta in so dopoldan bolj zaprti kot odprti, sva si za ogled izbrala Harry’s Hafenbasar. A je žal zaprt ravno ob ponedeljkih. V tem muzeju in bazarju obenem najdete polno predmetov iz vsega sveta, ki jih tja prinašajo mornarji. Muzej je leta 1954 ustanovil sedaj že pokojni mornar Harry Rosenberg. Ko se je moral upokojiti, je ugotovil, da ima doma polno predmetov, ki jih je dobil med plovbami po svetovnih morjih. Odločil se je, da bo stvari predstavil javnosti in odprl muzej, hkrati pa je dal možnost drugim mornarjem, ki so prišli v Hamburg, da k njemu prinesejo svoje predmete in jih lahko tudi prodajo. Tako to ni samo muzej, ampak tudi prostor, kjer najdete vse mogoče zadeve, ki jih lahko kupite – od afriških mask, raznih kipcev do glasbenih inštrumentov, blaga, slik, knjig in še marsičesa. Odkar je mornar Rosenberg leta 2000 umrl, za muzej skrbi njegova hčerka.

Harry's Hafenbasar
Po tem, ko sva ugotovila, da je Harry’s Hafenbasar zaprt, sva se odpravila naprej v smeri proti Labi. Ogledovala sva si zelo zanimive stavbe in ostanke prejšnje burne noči. Nato sva se počasi odpravila nazaj proti kampu, spakirala stvari, izpraznila rezervoar z umazano vodo, napolnila rezervoar za svežo vodo in se podala na pot proti jugu. Dopust se je počasi zaključeval …

Onkel Otto

hamburško Metelkova mesto

zanimiva nadgradnja kombija

pisano pisano ...

nihče ni ilegalen

rezervoarja sta pripavljena na potovanje
Sta kaj povprašala, po čim so tiste punce?
Chef, nisva. Nisva nobene videla. Niti jih nisva iskala. Je bilo preveč drugih zanimivih stvari okoli 🙂
Ni bolj rdeč. Je pa vseeno fajn. 🙂