Se še spomnite, kako vroče nam je bilo pred dvema tednoma? Komu se da kuhati v taki vročini? To je bil čas za solate na sto in en način. Poleg tega je poletje tudi čas, ko na naših vrtovih že lahko pobiramo pridelke. Tako so na našem domačem vrtu poleg druge zelenjave zrasle tudi lepe bučke in mi smo jih napolnili z okusnim nadevom, jih kljub vročini, ki je skozi še tako majhne špranjice silila v hišo, za pol ure postavili v segreto pečico in jih z užitkom pohrustali.

Polnjene bučke sem prvič jedla leta 1997, ko sem se v Franciji udeležila svetovnega dneva mladih. Sam dogodek se je odvijal v Parizu, mi pa smo se v Francijo odpravili nekaj dni prej in se za nekaj noči nastanili na jugu države v mestu Arles. Po dva so nas nastanili po družinah, ki so se javile za gostiteljice. Mene in še eno punco je pod okrilje vzel starejši par. Gospod in njegova žena sta imela okoli 70 let in čudovito podeželjsko hišo, obdano z visokimi borovci. Opremljena je bila tako, kot bi prišel v grad in ko sem vstopila v “svojo” sobo ter zagledala visoko posteljo, kakršne sem do takrat videla samo v kakšnih graščinah, nisem bila prepričana, da bom dejansko lahko spala na tisti postelji. Ampak sem.

Prijazna gospa je prvi večer za večerjo pripravila polnjene bučke in vse, česar se spomnim v zvezi z bučkami, je to, da so bile manjše od naših domačih in da so bile dobre. Ampak vedno, ko zaslišim polnjene bučke, se mi v mislih odvrti tistih nekaj dni na jugu Francije.

Oh, kje je že to … Sicer pa, če dobro pomislim, mi je tistih nekaj dni pri starejšem paru, ostalo globlje v spominu, kot sam svetovni dan mladih v Parizu, čeprav sem tudi tam spala pri dveh nadvse prijaznih zakoncih, ki sta naju z mojo sostanovalko želela odpeljati celo v pariški Disneyland, ko sva ju spraševali, če je to kje v centru, ali bolj na obrobju. Poleg tega sem srečala ogromno ljudi s celega sveta in doživela nekaj nadvse zanimivih stvari.

Spomini na Francijo, kjer sem bila trikrat in bi še šla, so mi ostali res v lepem spominu. Mogoče še posebej zato, ker sem bila takrat še otrok in so mi ta poletna potovanja na široko odpirala vrata v svet, predvsem pa so razširjala moja obzorja. Verjetno se je na daleč videlo, kako sem vase vsrkavala vse mogoče informacije, ki sem jih dobivala na poti. Nikoli ne bom pozabila, kako sem se izgubila v muzeju Louvre in me je nato “rešila” Magda, ki je kasneje z mano delila svojo malico v velikem parku pod Eifflovim stolpom, naslednji dan pa sva tudi skupaj stali na vrhu Eiffla …

Pa kako so mi v Taizeju ukradli fotoaparat, ki mi ga je posodila mami, pa kako mi je bil všeč en fant, ki mu je bilo ime Michele ((nisem prepričana, da sem ime

[mišel] zapisala pravilno)), meni pa ni šlo v račun, kako da ima fant žensko ime, pa kako smo v Lurdu kupili velikanske lonce, da smo potem lahko skuhali pire v prahu za cel avtobus ljudi in še in še …

Aja, polnjene  bučke 🙂

Za polnjene bučke potrebujemo:
˙dve bučki
˙300 g mletega mesa
˙1 paradižnik
˙1 korenje
˙1 čebulo
˙2 stroka česna
˙sol
˙poper
˙peteršilj
˙nariban sir

Bučki prerežemo na pol in izdolbemo meso, tako da oblikujema drevake 🙂 Bučkino meso boste še najlažje izdolbli z žlico za sladoled. Če je nimate, bo dobra tudi navadna žlica. Jaz sem izdolbeno bučko zrezala na še manjše koščke, zato da se je potem vse skupaj lažje zmešalo z mesom … Ko nasekljate čebulo in česen, ju prepražite na olju in jima dodate še naribano korenje. Nato dodajte na majhne koščke narezan paradižnik, meso bučk in mleto meso. Vse skupaj dobro prepražite na zmernem ognju. Pri praženju se bo iz bučk in mesa izločilo tudi veliko vode. Ne pozabite, da morate nadev tudi posoliti, popoprati in posuti s peteršiljem. Če imate doma še kakšno zanimivo začimbo, za katero se vam zdi, da bi šla zraven, jo dodajte.

Ko bo nadev pripravljen, z njim lepo napolnite izdolbene bučke. Po vrhu posujte nariban sir. Če bi radi, da se nadev sprime še močneje, lahko nadev prelijete z razžvrkljanim jajcem, ki mu dodate eno ali dve žlici kisle smetane.

Nato dajte napolnjene bučke v pečico, segreto na 180 °C in jih pecite 25 minut. Zraven polnjenih bučk lahko postrežete kakšno solato ali krompir. Uporabite domišljijo in upoštevajte tudi svoj okus 🙂 Jaz sem zraven postregla kar narezan paradižnik in mocarelo, ki sem ju malo posolila, posula z baziliko in polila z bučnim oljem.

DOBER TEK!

In na zdravje na to, da bi še kdaj šla v Francijo … na primer zato, da preizkusim kakšno michelinko, več kot zadovoljna pa bi bila tudi s pogledi na prostrana polja sončnic, žita ali sivke in kakšnim smrdljivim sirom 🙂