Že sredi dopoldneva nas je v Bohinju iz turobnega razpoloženja prebudil sneg, ki je na rahlo pobelil naše travnike in njive. To je letos že drugi sneg v Bohinju. Prvi je padel že oktobra. Čeprav se nekateri bojijo zoprnih razmer na cesti, ki jih povzročajo bele krpice, padajoče z neba, se jaz prav po otroško veselim čisto pobeljene pokrajine, ki se lesketa v soncu. Vseeno pritrjujem vsem, ki menijo, da je sneženje najlepše, če ga opazujemo skozi okno tople sobice.
Kljub sneženju se je bilo treba odpraviti v trgovino. In ko smo bili že v Srednji vasi, smo se odpravili še v Bohinjsko sirarno, kjer delajo najboljši sir – bohinjski sir. Za prav posebno priložnost, smo si privoščili dobra dva kilograma “navadnega” bohinjskega sir, kozarček prav posebnega bohinjskega sira mohanta, za povrhu pa smo dobili še kos dimljenega bohinjskega sira.
Še prav posebej sem navdušena nad mohantom. To je sir, ki so ga najprej delali samo kmetje v hribovski vasi Podjelje. Ker je za mohant značilno, da je mehak ((malo mogoče spominja na skuto, ampak samo malo)), so včasih rekli, da pravi mohant sam prileze iz Podjelja v dolino. Verjetno pa nihče ne bi bil zelo vesel, če bi v dolino prilezlo veliko mohanta, saj ta sir kar lepo smrdi. Za tak vonj najbrž poskrbi tudi plesen, ki se lahko nabere na njem. Poleg tega se je govorilo tudi, da je bila umrljivost med Podjeljci, ki so delali in jedli mohant, precej manjša, kot drugje. Za to naj bi bila “kriva” količina penicilina, ki se nahaja v tem siru.
Kakor koli. Enkrat moram nekje izbrskati še kakšne podrobnejše informacije o tem siru. Kaj zanimivega bi lahko napisali tudi na spletni strani Bohinjske sirarne. Pred leti naj bi neka gospa iz sosednje vasi zbrala več receptov z mohantom, a sama je še nisem videla. Podatki gor ali dol, zdaj, ko vem, da se da mohant, ki ga je drugače zelo zelo težko dobiti, saj tistega čisto pravega – domačega – delajo samo po nekaterih kmetijah, pa še to jim ga takoj zmanjka, dobiti tudi v nekaterih naših večjih trgovinah, si ga bom kdaj pa kdaj privoščila. Kot so mi povedali v Bohinjski sirarni, kjer delajo mohant, so uspeli ta posebni bohinjski sir zaščititi in pridobiti oznako “geografsko poreklo”. Kozarčke mohanta ((neto teža je 320 g)) za dobre 4 evre prodajajo v Mercatorjih. Če vas zanimajo prave bohinjske specialitete, si mohant morate privoščiti. Samo eden je mohant! Ne garantiram pa, da vam bo všeč, saj po navadi ljudi odvrne že z vonjem 🙂
Se bova zmenila, da za eno od prihodnjih številk napišeš nekaj o tem 😉
Chef, zmenjeno! 🙂
No, sam pa bi se zmenil z vama, da bi kaj napisal o bodoči poroki, hehe… V dobro ženina upam, da ne bo kje v gorah, v dobro neveste, da si bo sama sešila poročno obleko in v dobro glavnega urednika, da ga ne bo na Krimu ugrabil medo. Čestitam in nazdravljam…
siroljubko, kot sem, si me čisto zrajcala. in bolj kot smrdi, boljši je! 😀
Mohant FTW, samo to bom rekel
Obožujem smrdljive in plesnive sire, ampak mohant mi pa res ne potegne. Preveč intenziven in specifičen vonj – pri meni pač ne gre skozi, vsem ljubiteljem sira pa priporočam, da poskusijo. Drugače pa ga je mogoče kupiti tudi na improvizirani sobotni tržnici v Boh. Bistrici pred Merkatorjem (se pa zna zgodit, da ga zmanjka – še posebej, če ste bolj zaspane sorte).
http://www.zkds.si/filelib/Mohant.pdf
Black, HVALA za čestitke in nazdrave 🙂 Bili smo v dolini in rajali vse do poznega jutra, ko se je na vrhovih že počasi začel delati dan. Bilo je nepozabno lepo! Si kaj frej, da nazdravimo v živo?
Nina, ugotovili smo, da ta mohant niti ne smrdi tako zelo. Je pa vseeno dober 🙂
Stric Bedanc 😀
Špela, hvala za info o sobotnih tržnicah.
Smoger, zanimivo. Hvala.