Letošnje praznike sva si vzela čas za razvajanje. Tudi s hrano. Tako sva si za božič privoščila potratno potico, pečenkasto kosilo in pred odhodom k polnočnici pa dimljenega lososa. Na Silvestrovo sva se popolnoma predala ribam. Za kosilo sva si spekla file lososa a la Gordon Ramsay, večerjala sva ribji biftek – lahki začinjeni namaz iz kuhanih postrvi. In, ker je ribji biftek nekaj bolj neobičajnega in verjamem, da bi ga mogoče tudi kdo od vas kdaj poskusil narediti, sem se odločila, da vam povem in pokažem, kako se pripravi to specialiteto. Najprej pa razkazujem hrustljavega lososa, ki je za nekaj dni zasmradil najino mini podnajemniško stanovanje …
Za ribji biftek, ki naj bi se ga dobro najedli štirje lačni gurmani, potrebujemo:
˙4 postrvi
˙nekaj zelenjave ((ta bo ribam delala družbo med kuhanjem)): korenje, lovorove liste, celi poper in zeleno ali peteršilj
začimbe:
˙sol
˙mleti poper
˙kumina
˙čebula
˙česen
˙sveži peteršilj
˙pol pekoči feferoni
˙kisle kumarice
˙majoneza
˙gorčica
Postrvi približno 15 minut kuhamo v slanem kropu, ki smo mu dodali še korenje, peteršilj oz. zeleno, celi poper in lovorove liste. Jaz sem dodala še žličko vegete. Vsi ti dodatki so odlično začinili ribe, ki jih je nato moj pomočnik Roman 🙂 vzel iz vode, jim potrpežljivo odstranil kožo in ločil meso od kosti. Ko je bilo zelo okusno ribje meso na svojem krožniku, sva počakala še nekaj časa, da se je malo ohladilo. Medtem ko je Roman iskal še zadnje koščice, da bi jih odstranil iz najinega biftka, sem jaz poskušala čim bolje sesekljati pol pekoče feferone, kisle kumarice in peteršilj. Čebulo in česen pa sva razkosala kar s sekljalnikom.
Ko je bilo meso ohlajeno, začimbe pa pripravljene, sem ribo stresla v večjo skledo in ker nimava velikega sekljalnika oz. multipraktika, sem zelo krhko ribje meso zdrobila in pregnetla kar z rokami. Dodala sem še malo soli, popra in kumine, dve veliki žlici majoneze in eno veliko žlico gorčice ter vse skupaj dobro pregnetla. Nato sem dodala še ostale začimbe: čebulo, česen, peteršilj, feferone in kumarice. Ko sem vse skupaj res dobro pregnetla, sva biftek za kakšno uro dala v hladilnik. Začimbe so v hladilniku imele čas, da so dodobra razvile svoj okus in ko sva ponovno poskusila biftek, sva ugotovila, da še nekaj manjka. Ker se nama je zdelo, da je okus nekam prazen, sva dodala še malo soli, popra, čilija (v prahu) in feferonov. In na koncu sva bila zelo zadovoljna z najinim prvim ribjim biftkom.
Biftek sva jedla s prepečencem, ki sva ga prej premazala z margarino. Še bolje pa je, če ga boste namazali na popečen toast.
To je vse. Zadeva ni noben bavbav. Vse kar potrebujete, je nekaj dobre volje in čas ali pomočnika, saj celoten postopek traja kar okoli dve uri. Najbolj zamudno je seveda razkoščičenje rib. Če ste – tako kot jaz – malo bolj občutljivi na male koščice in nimate multipraktika, ki bi kakšno manjšo koščico lahko sesekljal, bo to trajalo še kakšno minuto dlje. A se splača 🙂
Upam, da se ga boste kdaj lotili.
DOBER TEK!
K tem navodilom bi dodal še to, da je dobro vsak dodatek (peteršilj, česen, čebulo …) seseklajti posebej, ker lahko potem vsako reč posebej dodajate po okusu. Drugače pa potrjujem – to je res super praznična dobrota, ki ne obremeni želodca, tudi če je pojemo malce več. Njam!
Kok pa to smrdi?
Ker videti je pa fantastično!
Pi.Roman, hvala za asistenco in mini opozorilo 🙂
Chef, v bistvu sploh ne smrdi. Mogoče ima malo vonja po česnu, če ga daš dovolj notri, po ribah pa res ne smrdi. Tudi sama sem bila prav presenečena nad tem. Je pa stanovanje toliko bolj smrdelo od lososa. No, malo vonja je še vedno 🙄
Tale ribji biftek pa je že moja nona delala; vedno iz škarpene in vedno na dan, ko je pač prišel kombi z ribami v vas. 🙂
Super, da si me spomnila nanj!
sori, čudno ….ribe in majoneza….kako se to obnese?
Jaz bom probala obvezno brez 🙂
Zelo zanimivo, verjamem, da tudi odlično, za tiste, ki imamo ribe radi. Je pa ena velika sreča, da nista imela multipraktika, ker si ne znam predstavljat kaj bi dobila, če bi ribe zmlela z multipraktikom. Zato si dobro naredila, ko si jih z rokami zmlela, saj je bil biftek tako sigurno veliko boljši. Tam bi verjetno dobila kvečjemu kak ribji namaz in še to preveč fino zmlet. Če gre že z roko lepo narazen (riba ni surovo meso pljučne, pa še ta pretirano zmleta v multipraktiku, da prefino maso, ki ni primerna za biftek), kaj bi šele dobila od ribe. Zanimiv recept, ki ga bo treba preizkusit.
Če še ne veste, vam sporocam, da se v ribarnici dobi fileje postrvi in ni nobene potrebe, da bi se matrali z odstranjevanjem koščic. Koža pa se najlaže odstrani na surovi ribi. Samo zarežeš na enem koncu in potegnes.
Mojcej, sicer se ne spomnim, da bi sama že kdaj jedla škarpeno, ampak si vseeno predstavljam, da je bil babičin biftek super dober 😛
Nana, če ti ni do majoneze, je ne daj. Po mojem je majoneza namenjena predvsem temu, da se namaz potem lepše maže. Ampak že brez majoneze se je ribje meso prav lepo sprijemalo, ker je bilo tako ali tako lepo mehko.
MarkoJ, jah, mogoče bi pa kdo, ki drugače ne je rib, biftek vseeno jedel. Nima niti vonja po ribah in tudi okus je prav poseben. Malo je odvisno pa tudi od začimb, ki jih dodamo.
Janez, a ne bi ribji fileji brez kože med kuhanjem popolnoma razpadli?
Suši?
Haha, če gledaš samo zadnjo fotko in nič ne bereš teksta, zgleda kot hrana za zombije. Možgani, pa to… 😆