Fitnes me nikoli ni privlačil. Še vedno so moje prve asociacije na ta prostor kup vase zagledanih ljudi, ki se poti v enem prostoru ter primerja svoje mišice in najnovejšo športno opremo s tisto, v katero se lovijo potne kaplje ostalih telovadcev. Vem, moje asociacije so nadvse krivične in bolj ali manj napačne. Taka sem. Če vam paše fitnes, ga obiskujte. Nimam nič proti in zaradi tega ne bom zavrnila vašega vabila na kavo, samo trenirat ne bom šla z vami. 🙂 Lahko pa se dogovorimo za obisk malo drugačnega fitnesa. Šiviljskega fitnesa. Šfitnessa. Tja grem takoj. Če bom le imela priložnost. Zdaj, ko sem se odselila iz prestolnice, ljubljanski center ni več tako blizu, zato ne smem dajati kakšnih nerealnih obljub. Še posebej zaradi upanja po čim prejšnjem zaključku iskanja službe, ki se je v resnici šele začelo.

Takoj po oktobrsko-novembrskih praznikih sem bila na obisku pri Ani, ki ima še največ zaslug, da sem uspela svojo dolgoletno željo po šivanju lastnih oblačil skrojiti in všiti v realnost. Resnica je, da me čaka še veliko dela, preden bi upala sprejeti kakšno (resno) naročilo. Zoprno je, če ti stvari ne gredo tako, kot si si jih zamislil, a to ni tako velik problem, če stvari šivaš zase. Vsaka napaka, vsaka nadaljnja minuta premisleka o naslednjem šivu, ki ga bom naredila, je le nova vaja in nov korak do vse večje popolnosti. A šivati za nekoga drugega zahteva še več zbranosti in časa. Dokler nisi pri tej obrti dovolj samozavesten, kar posledično pospeši tvojo hitrost, zadeve enostavno trajajo predolgo. Sploh, če bi jih hotela zaračunati. Kdo bi sploh kupil po meri narejen kos oblačila, če bi mu jaz-začetnica po neki zmerni ceni zaračunala ure, ki sem jih porabila za izdelek? Npr. bi za enostavno krilo dali 50-100 €? Poleg tega sem še vedno v fazi, ko mi je šivanje zase veliko zabavnejše, kot za nekoga drugega. S tem spoznavam materiale, preigravam neštete krojaške možnosti, jih kombiniram z različnimi idejami in lastnim stilom oblačenja.

Ja, nekaj časa bom vadila še na sebi. Poleg ene še neizpolnjene obljube do moža imam že nekaj novih projektov v glavi. Blago je oprano, treba ga bo še zlikati in nato nanj položiti kroje, ki še čakajo na izris. A s pomočjo priročnika Superkrojenje, bo matematično-geometrični del šivanja vsekakor lažji. Po kakšen praktičen nasvet bom pa skočila še k supermojstrici Malalanovi. Če bi radi tudi vi kaj sešili sami in ste kje blizu Židovske ulice 6, obiščite Anin Šfitness oz. Izdelovalnico vsega (ne)mogočega. Ana vam bo svetovala kako in kaj še preden si boste kupili blago za želeno oblačilo in vam nato pomagala tudi pri samem šivanju. Za šivanje v Šfitnessu ne potrebujete šivalnega stroja. Ne. S seboj morate imeti samo nekaj evrov za vstopnico ((aktualne podatke o cenah najdete na spletni strani anselma.si)), blago, domišljijo, dobro voljo in nekaj vztrajnosti. Vse ostalo dobite tam. Ana in ostale mojstrice, ki jih boste našli v Šfitnessu, vas bodo veseli.

Ana  in njen Šfitness sta zakon! 🙂