Moja tašča

Ne znam povedati, kolikokrat sem v mislih že napisala besedilo, s katerim bi se rada na neki način zahvalila za svojo taščo. In ko sem se končno odločila, da bom vse te misli zlila na ekran, se je zataknilo. Bila sem že tik pred tem, da stisnem gumb “objavi”, pa kar ni šlo. Besedilo je bilo popolnoma tehnične narave. Kot, da sem napisala navodila za uporabo. Moja tašča pa se nikakor ne more primerjati z neko stvarjo. Zato sem vse skupaj enostavno izbrisala, ker …

… je mama mojega moža v resnici moja druga mama. Že 14 let. Vedno je pripravljena na pogovor ali priskočiti na pomoč. Moji družini pusti, da stvari delamo po svoje in se ne vmešava v naše družinsko življenje. Ona je bila tista, ki je najbolj navijala, da imamo svoj vhod v stanovanje, kljub temu, da živimo v isti hiši. Govorila je iz lastne izkušnje, ko je morala nekaj let po poroki živeti v istem gospodinjstvu s svojo taščo. Čeprav se zelo dobro razumemo, smo si edini, da mora vsaka družina imeti svoj prostor, kamor imajo drugi omejen dostop.

Že kmalu po tem, ko sem jo spoznala, sem čutila, da me je sprejela v svojo družino. Iz njenih ust nisem nikoli slišala kakšnega očitka, da sem ji vzela sina. Včasih mi je celo dala nasvet, kako lahko ženske svoje može za kakšno malenkost prinesemo okoli, na koncu pa zaključila: “Tako, kot si bosta naredila, tako bosta pa imela.”

Odkar imava otroke, naju je večkrat spodbujala, naj si kaj privoščiva: “Bom že jaz pazila fanta, saj morata tudi vidva biti kdaj sama, v miru.” Čeprav veva, da ima zelo rada otroke in ji ni težko paziti na fanta, vseeno nočeva izkoriščati njene dobre volje. Otroka sva si omislila midva. “Hvala, babi, ker ju greste vsak dan iskat v vrtec.” Privilegij, ki ga z Romanom zelo ceniva. Še posebej, ker ju gre v primeru lepega vremena vedno iskat peš. Na približno 2 km dolgi poti domov se fanta še dodatno razgibata. Da ne govorim, kako uživata v pogovorih in pripovedovanju zgodb iz babičinega otroštva …

Moja tašča vedno vskoči, ko sta fanta bolna in ne moreta v vrtec. Ali ko se nama zavleče služba in kakšna druga obveznost. Ne znam si predstavljati, s koliko izzivi bi se moja družina srečevala, če bi se odločila, da želiva živeti v Ljubljani, stran od najinih družin.

Draga tašča, hvala za vse. Tudi za tisti kos vrta, ki nam ga že nekaj let odstopate, da se na njem lahko igramo vrtnarje. Hvala za vse znanje, ki ga prenašate na najina fanta. Hvala za vse pogovore in molitve, ki jih namenite moji družini. Hvala za potrpežljivost, ki jo imate z nami in za vso svobodo, ki nam jo dajete, da lahko rastemo kot družina. In hvala, ker sta z možem tako dobro vzgojila svoje tri otroke, Romana, ki je najboljši prijatelj, mož in oče in Anjo ter Klemna, ki ju imam rada kot svojo sestro in brata.