Moj blog bo kmalu star dve leti. Dve leti! Kar ne morem verjeti, da je minilo že toliko časa …

Ko sem začenjala, se mi je zdel blog dobra zadeva za pisanje dnevnika za domače in vse, ki so vedeli za moj trimesečni študijski odhod v Rusijo. Na tem naslovu sem z vsemi želela deliti predvsem svojo prvo izkušnjo s “pravo” Rusijo. Čeprav sem bila že nekaj let študentka rusistike na ljubljanski Filozofski fakulteti, priznam, da sem o Rusiji na splošno vedela bolj malo. Jezik in literatura pač nista vse, kar ponuja neka država.

Novi – ruski – svet, ki se je odprl pred mano, sem spremljala zelo pozorno, vendar si nikoli nisem mislila, da mi bo Rusija v treh mesecih tako zelo zlezla pod kožo. Kako zelo sem si večkrat v tistem času želela, da bi bilo že enkrat konec. Da bi nehal pihati mrzli veter, da bi bilo spet toplo in zeleno. Da bi končno izginila napetost, ki sem jo čutila na vsakem koraku, ki sem ga naredila v tej čudoviti, veličastni in samosvoji 15-milijonski Moskvi.

praznični GUM
Odkar sem se vrnila domov, je tale košček medmrežja bolj kot Rusiji namenjen predvsem raznim dogodkom, ki se jih udeležim ali pa raznim izletom in potovanjem, kjer sem bila. Kdaj pa kdaj sem sicer napisala tudi kaj v zvezi z Rusijo. Nekaj prispevkov je bilo posvečenih ponovnemu obisku Sankt Peterburga, ki ostaja eno meni ljubših mest.

Ves ta čas sem bila vedno vesela vsakega konstruktivnega komentarja, ki ste ga napisali bralci. Tudi, če izraža nasprotno mnenje od mojega, me ne moti, samo da je utemeljen. Nekajkrat so se tu ustavili in oglasili tudi ljudje, ki so na različne načine povezani z ruščino ali Rusijo. Teh sem bila še toliko bolj vesela, saj sem njihov (večinoma) pozitiven komentar vedno jemala kot velik kompliment mojemu pisanju.