– Počasi bo treba domov.
– Ja, tudi mi bomo pospravili in se odpeljali v dolino.
– Glej otroke, kako so simpatični, ko skupaj sedijo tam dol na mizi in gledajo v dolino.
– Kako fajn, da so se tako ujeli in se ves dan igrali skupaj.
– Res je.
– Nič, mi gremo. Lepo bodite. Se kmalu spet vidimo.
– Tudi vi bodite lepo. Me veseli, da smo se spoznali. Če ne drugače, se ujamemo pa na Facebooku.

– Gremo. Mi daš petko? Bravo.
– Daš tudi meni petko? Super!

Slik, slik …

– Otooooon!

Smrtna tišina. Otroški jok.

– Kaj se je zgodilo?!?!
– Oton je padel!
– Faaaaaaak! Kam?!?!

Na tej škarpi je sedel angel varuh, ki je rešil najinega sina.

Na tej škarpi je sedel angel varuh, ki je rešil najinega sina.

Odrasli smo stekli proti klopi, kjer so sedeli otroci in delili petke družini, s katero smo klepetali še dolgo po koncu Gorskega teka na Golte, ki smo ga izpeljali že tretje leto. Zdelo se je, da celo večnost nismo dojeli, kaj se je ravnokar zgodilo. Našega 3-letnika smo pobrali na poti, tri metre niže, kamor je omahnil s klopi,