Nisem vedela, da so ruski navijaci tako nasilni! Vceraj smo jih videle na lastne oci. Pa ne na stadionu :)

Ceprav se je vceraj (sobota 3.3.) v Moskvi odvijal veliki sportni dogodek; finalna tekma ruskega nogometnega prvenstva med dvema domacima kluboma, ta tekst ni namenjen nogometasem, ampak njihovim navijacem – HULIGANOM!

metro

Ko smo pogledale skozi okno, smo videle oblacno nebo, s katerega so kmalu zacele padati dezne kaplje. Kam naj gremo? V kaksen muzej se nam ni dalo. Na koncu smo se odlocile, da se odpravimo v knjigarno na Poljanki, za katero nam je ena od profosoric povedala, da je nacenejsa. V knjigarni smo bile slabi 2 uri. Nakupile smo si nekaj knjig in se okoli 15:00 odpravile nazaj domov.

Najprej smo se morale z rdeco linijo peljati do krozne linije. Od tam smo se odpeljale naprej do postaje Oktjabrska, kjer je v petek vlak povozil nekega nesrecneza, ki je padel na tire, potem pa prestopiti na oranzno linijo, ki nas vedno znova odpelje nazaj do nase postaje Beljajevo na JZ delu Moskve.

linija moskovskega metroja

Ker je bil vlak na krozni liniji cisto poln, smo se odlocile, da pocakamo na naslednjega, saj vlaki cez dan vozijo vsako minuto. Pomaknile smo se bolj na zacetek, saj smo videle, da so bili ze prej prvi vagoni bolj prazni. Ceprav so nam bile vrata drugega vagona blizje, smo se odlocile, da gremo vseeno v prvi vagon, ki izgledal malo bolj prazen.

V vagonu sedi okoli 10 fanticev, starih okoli 14 let. Vsi so ze bolj ali manj pod vplivom alkohola. Medtem ko se derece pogovarjajo, zacne nekdo od njih vzklikati slogane povezane s klubom CSKA (kratica pomeni Centralni sportni klub vojske – Центральный спортивный клуб армии). Ljudje v vagonu gledajo vsak v svojo smer. Nihce se noce ozirati nanje. „Se dobro, da gremo na naslednji postaji dol, ker tale je pa malo huda. Pa se smrdijo!” se pogovarjamo me. Vlak zacne ustavljati in glas iz zvocnika nam pove, da smo na Oktjabrski. Koncno! Izstopimo in ze se odpravimo na pot do nase oranzne linije, ko zaslisimo vpitje. Bilo bi cudno, ce se ne bi ustavile in pogledale kaj se dogaja. V 2. vagonu se je masa (beri 20 do 30) ljudi kot kepa dobesedno valila iz enega konca vagona na drugega. Pesti so udarjale na slepo in zadevale vse, kar jim je prislo na pot. Zaslisali so se zvizgi. Pritekli so policaji, ki jih je bilo ta dan na postajah veliko vec, kot p