Končno. Kulturni dan. Dan, ko mi ni bilo treba v službo zaradi kulture. Ker pogrešam umetnost, sem čutila, da moram vsaj delček tega prostega, kulturi posvečenega dneva nameniti ravno njej – umetnosti, kulturi.

Kultura oz. umetnost je nekaj, kar meni osebno daje zelo veliko. Veliko nečesa, česar ne znam opisati z eno samo besedo. Daje mi svobodo. Svobodo v glavi. Širi moj pogled. Podira meje moje tolerance. Sili me v razmislek. Razmislek o življenju, ki je večje od 8-urnega delovnika in gospodinjenja. Zaradi umetnosti sem bogatejša. Domišljam si, da zaradi umetnosti in kulture pikico bolje razumem druge ljudi, kulture, ponavljajočo se zgodovino.

Občudujem ljudi, ki znajo s pomočjo besed, čopiča, not itd. zavedno ali popolnoma nezavedno ujeti čas, v katerem živijo in čustva, ki jih doživljajo.

Pogrešam kulturo, umetnost. Pogrešam priložnosti, ki sem jih imela na voljo v nekem drugem življenjskem obdobju. Priložnosti, ko sem zaradi časa in statusa ((V mislih imam status, ko nisem bila mama.)) lažje občudovala svetovne slikarske mojstre, še posebej mi je ostala v spominu Frida Kahlo. To je bil čas, ko sem raziskovala kitajsko sodobno umetnost, ali ko sem mirno šla na kakšen koncert.

Ker je takšnih in drugačnih skokov v svet umetnosti zadnjih 5 let manj in ker z Romanom želiva, da bi tudi najina fanta znala spoštovati kulturo in umetnost, sva kulturni dan izkoristila tako, da sva najina fantiča prvič peljala na slikarsko razstavo. V Galeriji Velenje smo si ogledali razstavo Arjana Pregla (Siolovim blogerjem bolj znanega kot kinky tone): 1000 besed in druge slike. Žal nismo uspeli počakati na voden ogled, ker sta bila fan