Oh, ja … Lepo bi bilo biti del kakšne zgodbe kot nam jih predstavljajo razni bendi kot so Gogol Bordello, Kultur Shock ali Deti Picasso, ki so včeraj razgreli publiko pod odrom Trnfesta. Verjamem, da bi bilo tudi naporno, ampak vsekakor bi bilo lepo.

Konec julija sem kar nekaj časa čakala, da bo Trnfest objavil svoj program. In ko se je pojavil, sem vzela svoj blokec s koledarjem in med datumi, ki sem jih rezervirala za dušo, je bil tudi včerajšnji. Takoj, ko sem ob imenu Дети Picasso videla, da prihajajo iz Moskve, sem se zagrela zanje. Po včerajšnjem koncertu pa sem se že skoraj vnela :) Ko je bilo konec, sem odbrzela do pulta, kjer prodajajo majice in priponke Trnfesta in si privoščila njihova cdja. Najprej sem mislila, da bodo imeli samo zadnjega Turbo Mairik, a je tam ležal in strmel vame še Ethnic Experiments. “Ok, daj mi oba,” sem rekla prodajalcu, ki me je, preden mi je prodal zgoščenki, vprašal, če sem prepričana, da hočem obe. “Ja, sem prepričana. Tista dva evra ((En CD je stal 10€, če pa si kupil oba, sta bila 18€.)) jim daj pa za napitnino ;) ,” sem mu rekla, ko sem mu dala bankovec za 20€.

deti picasso

Deti Picasso oz. Otroci Picassa, kot bi to zvenelo po naše, preigravajo armensko narodno glasbo. Njihovo jedro predstavljata armenska brat in sestra Arutyunyan. Če sem malo površna, bi lahko celo rekla, da so nekaj takega kot naša Katalena, samo s to razliko, da so vsi v Kataleni Slovenci, Picassovi otroci pa prihajajo iz Armenije, Rusije, Gruzije in Madžarske. Če se malo pošalim, prihajajo večinoma iz najbolj vročega ruskega kotla … s Kavkaza. Gary Shteyngart bi mogoče rekel, da