Spadam med ljudi, ki nis(m)o ravno ljubitelji prtov in prtičkov. Zdijo se mi samo še en dodaten predmet za nabiranje prahu oz. nepotreben kos blaga, ki je večkrat v napoto, kot pa v korist. Zato se jim izogibam. Na nekaj koncih imam sicer razstavljene manjše prtičke, ki nam jih je z veseljem in ljubeznijo nakvačkala in podarila tašča. Seveda, ona ima nadvse rada prtičke in sumim, da zanjo dom ni dom, dokler nimaš povsod, kjer je le malo prostora, kakšnega prtička. Tako kot na primer kuhinja ni prava kuhinja, dokler nima zaves. Kakor koli.

Če nimaš prta na mizi, je vseeno dobro, da imaš nekaj, na kar lahko postaviš krožnik z vročo juho. V ta namen se v enem od naših kuhinjskih predalov skrivajo pogrinjki. Nekaj smo jih kupili kar v Ikei, nekaj smo jih dobili od moje sestre. Po tem, ko sem sešila družinski komplet pogrinjkov za darilo tašči, sem jih nekaj sešila še za nas.

pogrinjek iz blaga z dvema različnima stranema

Moja tašča je kuharica in večkrat se zgodi, da na kosilo povabi svoje otroke z družinami. Zato smo se odločili,