Občutek imam, da nisem ne eno ne drugo, ne mama ne samostojna podjetnica …

mama ali samostojna podejtnica

Nekega poznega februarskega popoldneva, ko je ob 18h še vedno tema, sem bila doma sama z najinima fantoma. Za mano je bil dolg dan in vse, o čemer mi je še uspelo razmišljati, je bilo, kdaj bosta fanta končno zaspala. Starejši sin je očitno čutil mojo napetost, saj sem se zaradi utrujenosti razjezila za skoraj vsako malenkost. Namesto, da bi me ubogal, se je zdelo, da počne samo tisto, česar ne sme. Vem, da me utrujenost naredi veliko bolj razdražljivo, stvari me hitreje zmotijo, glas povzdignem že pri tretji ponovitvi navodila za dejanje, ki ga mora otrok izvesti. Vsega se zavedam, a v takih trenutkih se premalokrat uspem dovolj zbrati in poskusiti ostati čim bolj mirna.

Ko sem starejšemu sinu s povzdignjenim glasom že tretjič razlagala, da ne sme tepsti svojega mlajšega brata, on pa je še četrtič dvignil roko, ker mu nečesa nisem dovolila, stekel k malemu, ki je bil na tleh sredi hodnika, in ga z vso močjo dveletnika klofnil po glavi, se mi je malodane stemnilo pred očmi. Fant je seveda dobro v