V bistvu je na koncu od lazanje ostala samo večplastnost. A to ne pomeni, da je bilo kosilo zaradi tega kaj slabše. :)

Zadnje čase pri kuhanju kosil veliko eksperimentiram in tako odkrivam nove dimenzije glede sestavin in okusov. Zaradi odločitve, da se bom glede prehranjevanja držala ajurvedskih “pravil”, zdaj ne jem vsake hrane, ki jo dobim na krožniku, ampak izbiram med trenutno “dovoljeno” hrano. Kaj več o ajurvedskem načinu prehranjevanja pa kdaj drugič. Mogoče že po obisku kuharske delavnice po ajurvedskih načelih v organizacije moje učiteljice joge, Tjaše Copot.

Da bi nakupili nekaj kvalitetne zelenjave, smo obiskali tržnico in se domov pripeljali z dvema polnima vrečama. Med drugim smo kupili tudi dobrega pol kilograma špinače in eno lepo veliko blitvo. Da zelenjava slučajno ne bi dočakala bridkega konca, jo je treba čim prej uporabiti. Za tokratno kosilo sem si zamislila špinačno lazanjo. Najprej sem pobrskala po internetu in si prebrala nekaj veganskih receptov, na koncu pa sem se odločila za improvizacijo, saj nisem imela doma niti testenin za to okusno italijansko jed niti paradižnika oz. njegove mezge, ki jo nekateri dodajajo v špinačno lazanjo.

vegetarijanska špinačna lazanja

Za špinačno lazanjo