Ura je začela vpiti, da je 5:15 zadnji čas, da vstanemo, nekaj malega pojemo, si opasamo nahrbtnike in odrinemo v visokogorje. Naša mama je bila tako dobra, da nas je zapeljala do koče pri Savici (653 m) odkoder smo se okoli 6:30 podali proti Komni. Za mizo na terasi pri domu na Komni (1520 m) smo se udobno namestili šele čez tri ure. Glede na to, da nismo ravno na vrhuncu s kondicijo, smo za vse poti porabili vsaj pol ure več, kot je pisalo na smerokazih.

Že veliko ljudi mi je reklo, da je pot do Komne dolgočasna in razvlečena. Res ni ravno kratka, ampak meni se je zdela prav zanimiva. Široka gozdna pot z okoli 70 ovinki je v primerjavi z nekaterimi drugimi potmi, ki sem jih prehodila v treh dneh v Julijcih, prav prijetna. Ko smo prišli do koče, smo se usedli na teraso, se preoblekli v suhe majice in si pripravili prvo hribovsko malico. Kmalu smo morali obleči tudi flise in vetrovke, ker je začel pihati močan mrzel veter. Da bi se pogreli, smo si naročili še čaj (1,60€). Po dobri uri smo se odpravili naprej proti koči pod Bogatinom (1513 m), ki je od doma na Komni oddaljena le 15 minut. Mi smo potrebovali malo več, a ne zaradi zahtevne poti, ampak zaradi fotografiranja pokrajine in raznovrstnih rož, ki so krasile pot.

smerokaz
smerokaz

sonce
prvi sončni žarki na poti na Komno

polh
srečali smo polha, ki se je pustil celo božati

dom na Komni
dom na Komni nas je čakal

dom na Komni - jedilnica
jedilnica prenovljenega doma na Komni

V novi izdaji turističnega vodnika po Sloveniji je o Komni zapisano tole:

Komna je kraška planota s številnimi suhimi dolinami, ki so jih izdolbli potoki, ko so še tekli po površini. Z zakrasevanjem so se vodni tokovi prestavili v podzemlje, površje so razjedle kraške vrtače, kotliči in bazeni ter značilni kraški žlebiči, ki prepredajo gladke skale. Posebej lepo je preoblikovana izrazito ravna ploskev na Zgornji Komni nad dolino Lopučnica, imenovana Gladki lašt. V globoki dolini Lopučnica je značilen temperaturni obrat, ki vpliva na posebne vegetacijske razmere; na dnu uspeva le rušje, višje nad njim smrekov in macesnov gozd. Komna preide v severnem delu v slikovito Dolino Triglavskih jezer.

Dodajmo še besedilo, ki so ga o Komni zapisali na zemljevid Triglavskega narodnega parka:

Pozimi ((Čudovite fotografije zimske Komne si lahko ogledate pri Seamusu.)) je običajno veliko snega in ko vetrovi zravnajo kraške kotanje, nastanejo najlepša smučišča za turno smučanje. Velik planinski dom stoji na razgledni točki in je odprt čez celo leto. Obiskovalci lahko uporabijo za prevoz prtljage tovorno žičnico. Območje Komne je bilo med 1. svetovno vojno neposredno zalednje Soške fronte, koder so še vedno vidni sledovi.

dom na Komni
dom na Komni

pogled na Bohinj s Komne
pogled s Komne proti Bohinjskemu jezeru

koča pod Bogatinom
koča pod Bogatinom na Planini na Kraju (bela špica na zgornji desni polovici fotografije je piramida, kjer so pokopani vojaki)

Odločili smo se, da bomo prvi dan prespali v koči pod Bogatinom, ki stoji na Planini na Kraju, kjer je bilo v času Avstroogrske oskrbovalno zaledje za krnsko bojišče. Na tabli na poti do Planine na Kraju smo lahko prebrali:

Taborišče “Erzherzog Eugen lager” je bilo največje taborišče v Bohinju s preko 20 zidanimi in lesenimi objekti, ki so jih začeli graditi v zgodnji jeseni leta 1915. Največ stavb je pripadalo vojaški bolnišnici Feldspital 1/15. V njej so se zdravili lažje oboleli in ranjeni vojaki. Edini ohranjeni ostanek bolnice je današnja planinska koča. Umrle so pokopavali na manjšem pokopališču. Kasneje so pokopališče prekopali, kosti pa vzidali v piramido nad današnjo planinsko kočo. V severnem delu taborišča sta stala oficirski dom in oficirska menza. V taborišču je bila tudi lesena kapelica. Vzhodno ob taborišču je stala žičniška postaja, ob njej pa pekarna.

Ko smo prišli do koče, smo se usedli k mizi, pojedli piškote in začeli pogledovati proti Bogatinu (1977 m), saj smo razmišljali, da bi se povzpeli na vrh, kar bi nam po uradnih napovedih vzelo 2,5 ure v eno smer. Vendar kar nismo vedeli, kaj naj naredimo, saj so se s primorske strani Bogatina proti nam valili beli oblaki. Po dobri uri poležavanja in počivanja, smo svoje velike nahrbtnike odnesli v kočo in jo mahnili proti Bogatinu. Po približno uri in pol smo se ustavili na Bogatinskem sedlu in se odločili, da bo Bogatin ostal neosvojen, saj je kar močno pihal veter in z oblaki vedno znova zakrival vrh gore, v kateri so skriti zakladi.

Ste vedeli, da je na gori Bogatin živel kozorog z zlatimi rogovi, ki so odpirali vrata do vseh zakladov skritih v gori? Kozorogu je bilo ime Zlatorog. Njegova posebna moč je bila tudi v tem, da so iz kapelj njegove krvi vedno zrasle Triglavske rože. Ko je Zlatorog pojedel Triglavske rože, so se mu zacelile vse rane. O Zlatorogovi moči, zakladih v Bogatinu in Trentarskem lovcu govori tudi zgodba, ki jo v celoti najdete na spletnih straneh Gore-ljudje.

Bogatin v oblakih
Bogatin v oblakih

na poti proti Bogatinskemu sedlu smo pogledovali nazaj v smeri Komne
na poti proti Bogatinskemu sedlu smo pogledovali nazaj proti Komni

nekje je še vedno sneg
po nekaterih kotanjah je še vedno sneg

Bogatin
Bogatin

Kandela in PiRoman
Kandela in PiRoman na Bogatinskem sedlu

pogled z Bogatinskega sedla proti Komni
pogled z Bogatinskega sedla proti Komni

koča pod Bogatinom
koča pod Bogatinom oz. Planina na Kraju

Ko smo se po približno dveh urah in pol vrnili nazaj h koči pod Bogatinom, smo bili že precej utrujeni. Odpravili smo se v kočo, zamenjali planinske čevlje za Teva natikače in se usedli v jedilnico. Naročili smo čaj in se odločili, da bomo tudi pošteno večerjali. PiRoman se je odločil, da se bo posladkal z golažem (6€), moja sestra si je privoščila orehove štruklje (5€), jaz pa sem želodec napolnila z odlično joto (5,5€).

Topla in nadvse okusna večerja je pripomogla, da smo še bolj začutili utrujenost, zato smo se kaj kmalu odpravili v sobico ((Za prenočišče smo brez planinskih izkaznic, ki bi nam dale 50% popusta, plačali po 18€ za spanje na skupnih ležiščih.)). Še pred spanjem smo se dogovorili, da bomo naslednji dan odšli do koče pri Triglavskih jezerih in še naprej do Zasavske koče na Prehodavcih, če se nam bo ljubilo. Prespali pa bomo v koči pri Triglavskih jezerih, da bomo imeli zadnji dan čim krajšo pot v dolino.  Nato smo po posteljah razgrnili spalne vreče, se spravili vanje in v roke vzeli vsak svoje planinsko branje :) Okoli 21:30 smo že vsi pridno spali. Telefoni pa so imeli nalogo, da nas zbudijo spet ob 5:30.

koča pod Bogatinom - jedilnica
jedilnica v koči pod Bogatinom

golaž
PiRoman je večerjal golaž …

jota
… Kandela joto …

orehovi štruklji
… Kandelina sestra pa orehove štruklje

1. dopustniški dan: Ni je lepše kotline na svet, kukr je Bohn
1. dopustniški dan – druga verzija: Hvala, prijatelji! [S padalom z Vogla]
2. dopustniški dan: ravnokar si ga prebral :)
3. dopustniški dan: Julijci: Dolina Triglavskih jezer
4. dopustniški dan: Julijci: domov čez Komarčo
[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]