Ura je začela vpiti, da je 5:15 zadnji čas, da vstanemo, nekaj malega pojemo, si opasamo nahrbtnike in odrinemo v visokogorje. Naša mama je bila tako dobra, da nas je zapeljala do koče pri Savici (653 m) odkoder smo se okoli 6:30 podali proti Komni. Za mizo na terasi pri domu na Komni (1520 m) smo se udobno namestili šele čez tri ure. Glede na to, da nismo ravno na vrhuncu s kondicijo, smo za vse poti porabili vsaj pol ure več, kot je pisalo na smerokazih.

Že veliko ljudi mi je reklo, da je pot do Komne dolgočasna in razvlečena. Res ni ravno kratka, ampak meni se je zdela prav zanimiva. Široka gozdna pot z okoli 70 ovinki je v primerjavi z nekaterimi drugimi potmi, ki sem jih prehodila v treh dneh v Julijcih, prav prijetna. Ko smo prišli do koče, smo se usedli na teraso, se preoblekli v suhe majice in si pripravili prvo hribovsko malico. Kmalu smo morali obleči tudi flise in vetrovke, ker je začel pihati močan mrzel veter. Da bi se pogreli, smo si naročili še čaj (1,60€). Po dobri uri smo se odpravili naprej proti koči pod Bogatinom (1513 m), ki je od doma na Komni oddaljena le 15 minut. Mi smo potrebovali malo več, a ne zaradi zahtevne poti, ampak zaradi fotografiranja pokrajine in raznovrstnih rož, ki so krasile pot.

smerokaz
smerokaz