Po tem, ko sem ugotovila, da so izpitna vprašanja zame pretežka, sem profesorju na izpitno polo namesto odgovorov napisala, da žal ne znam in mu ne bom kradla časa z nakladanjem o tistih nekaj stvareh, ki jih lahko napišem v zvezi z zastavljenimi vprašanji. List papirja sem oddala in odšla nazaj proti “ljubljanskemu” domu. Kljub temu, da sem ponoči spala samo 5 ur in me je popoldan čakala še služba, sem si zaželela, da bi nekam šla. Mogoče na sprehod do Koseškega bajerja, v Volčji potok ali kam drugam. Po poštenem zajtrku je padla odločitev. Moj dragi me je odpeljal na kavo k Zbiljskemu jezeru.

terrafolk - n’taka

Bilo je lepo in mirno. Tišino je zmotil samo kakšen vzletajoči labod in brnenje, ki ga je oddajala električna napeljava nad jezerom. ((Ko sva se znašla pod njo sploh nisva mogla verjeti, da to res tako glasno brni …)) Drugače pa se ni sprehajal skoraj nihče. Večinoma so se vsi prišli martinčkat v lokal ob jezeru.

lokal ob jezeru

Ne vem, če sem že kdaj prej videla toliko labodov na enem mestu, kot tokrat na Zbiljskem jezeru. Je pa res, da nisem mogla hoditi naokoli brez, da bi uporabila svoj telefon. Poskušala sem naredi