Danes imamo vsi toliko stvari, da me vedno znova stisne, ko me srečajo datumi, ki označujejo razne rojstne dneve in druge priložnosti, ki se jih spodobi proslaviti z darili. Za izpolnjevanje večjih želja na žalost ne igram lota ;), malenkosti pa so tako dostopne, da si jih ljudje pač privoščimo sproti. Velikokrat v navalu navdušenja. Ko se navdušenje poleže, ugotovimo, da bi bilo vseeno, če si določenih želja ne bi izpolnili, saj nam v resnici kupljene stvari sploh niso tako pomembne.

Našteti razlogi so krivi, da se zadnje čase vse bolj trudim darilom dati nekaj več. Sebe. Svojo domišljijo. Svoje znanje. Tudi sama sem vesela podobnih daril. Veliko več mi pomeni na primer kozarec domače marmelade, ki jo je obdarovalec naredil sam, kot pa nekaj, kar se lahko kupi. Konec koncev se mi zdi darilo že to, da si ljudje vzamejo čas za druženje z mano, nami. Dnevi tečejo (pre)hitro in utrujenost nas velikokrat prikuje pred televizijo ali kar v posteljo, zato si premalokrat vzamemo čas, da bi se družili.

Da me ne bo zaneslo predaleč … :)

Povabljeni smo bili na rojstnodnevni piknik 4-letnice in treba je bilo izbrati darilo. Klicali smo dekličino mamico, da bi izvedeli, če si punca česa še prav posebej želi. “Joj, a veš, da mi ne pade nič pametnega na pamet,” je rekla mami. “Pa tudi njej ne. Ko sem jo vprašala, če si kaj želi za rojstni dan, je rekla, da ne ve. O, mogoče pa ji lahko prinesete sestavine za kakšne piškote. Že dalj časa se namreč pogovarjava, da jih bova enkrat spekli skupaj.”

Super. Sestavine za piškote skupaj z receptom so se nama zdele simpatično darilo. Da bi ga še malo popestrili, sem ji sešila še predpasnik.

Kaj potrebujete za predpasnik za 4-letno suhico? ;)

  • blago</