Francoski bend EZ3kiel, ki jih eni označujejo za eksperiment, drugi za elektro dub, tretji za post rockerje, sem prvič videla, ko so spremljali predstavo Marš ljubezni. Že takrat (septembra 2008) so imeli pred predstavo tudi samostojni koncert na Metelkovi, kjer me ni bilo. Tokratne priložnosti ((22. april 2009)) pa nisem želela zamuditi. Bili so enostavno predobri, da bi človek izpustil njihov koncert.

Začel se je april in takoj ko sem videla, da se EZ3kiel vračajo v Slovenijo, sem si rezervirala karto. Koncerta sem se res zelo veselila. Nekaj ur pred dogodkom, ki so ga prestavili z 21. ure na 22.15, pa me prav nič ni vleklo v Galo halo. Močan prehlad v odhajanju, ki mi zadnje dni predvsem ob večerih povzroča relativno močne napade kašlja, mi je pobral kar nekaj energije. To je bil tudi glavni razlog, da sem bila kar vesela, ko je bilo koncerta konec. Dim, ki sem ga vdihavala med odlično predstavo, je še malo bolj razdražil moje grlo, zato mi je pred spanjem telo namenilo še en prav nič prijeten napad glasnega kašljanja. Nekaj podobnega me je čakalo tudi naslednje jutro.