O ljubljanskem živalskem vrtu sta med drugimi blogerji pisala že Chef in Samo. Zabaven se mi je zdel tudi strip ptičev, ki ga je naredila Darjas. Sedaj bom nekaj dodala tudi jaz.

Neznano veliko število let po mojem prvem obisku živalskega vrta v naši prestolnici, ki se je zgodil enkrat v osnovni šoli, sem bila spet v ZOO-ju. Na obisk je prišla Piromanova sestra s hčerko in vsi veseli in navdušeni smo se odpravili do tistega koščka Rožnika, kjer za ograjami živi veliko živali, ki bi se morale nahajati na povsem drugih koncih sveta.

Parkirišče okoli živalskega vrta je bilo na soboto dodobra zaparkirano. Proti vhodu so se večinoma odpravljali starši s svojimi malčki. Živalski vrt je več kot primeren za take obiskovalce, saj otroci zelo uživajo na raznih igralih, starši pa se lahko zleknejo v zanje pripravljene ležalnike in nadzirajo situacijo.


Piroman z nečakinjo

Že takoj na vhodu so nas pričakali z razkazovanjem kač. “A se boste dotaknili tega malega pitona? Boste videli, da res ni sluzast,” je govorila punca, ki je v rokah držala pitona, ki ga je potem z največjim veseljem k sebi vzel tudi Piroman. Niti njegova mala nečakinja se ni odrekla dotiku kače. Ko so vprašali mene, če bi se ga dotaknila, sem rekla, da ni treba. Ne zato, ker bi se ga bala, samo dajte mu mir, no. Potem sem ga vseeno pobožala. Da sem se prepričala, da res ni sluzat, kar vem že kar nekaj časa in se podučila, da je bil tako zelo topel zato, ker so ga ravnokar prinesli izpod luči, kjer