Z avtom počasi postajava prava prijatelja in končno sva prišla do točke, ko nama ni več tako zelo neprijetno, če se naokoli voziva sama. Seveda vedno z največjim veseljem v svojo družbo sprejmeva še koga, predvsem če se odpravljava na nama še neznano pot, družba pa je sposobna brati zemljevid in table, ki nam pomagajo do želenega cilja. Bled, kamor sva se pred nekaj dnevi z avtom iz Ljubljane odpeljala v družbi moje sestre in jo kasneje dostavila še do Bohinja, se nahaja na relaciji, ki mi je zelo dobro znana še iz časov, ko sem se največ vozila na zadnjem sedežu, zato z navigacijo tokrat ni bilo nobenih težav.

Na Bled sem se odpeljala z namenom, da si v blejski Pristavi oz. v galeriji Deva Puri, ki je lani gostila Salvadorja Dalíja, ogledam veliko retrospektivno razstavo Maksima Gasparija, o kateri bom pisala za oktobrsko revijo Potepanja. S kustosinjo Ano Kunstelj sem se dogovorila za privatno vodenje po razstavi in ker je ravno tako naneslo, se nama je na sprehodu čez dve nadstropji galerije pridružila še Kurjapolt.