To, da je včeraj naši reprezentanci uspelo zmagati na prvi tekmi evropskega prvenstva, verjetno že vsi veste. Jaz pa vem zakaj … Zato, ker sva midva s Pi.Romanom doma pridno navijala in predvsem NAZDRAVLJALA :D

matjaž smodiš

Naj malo pojasnim … Ko smo se v Moskvi spoznali z res čudovito družino Matjaža Smodiša, smo med drugim spoznali tudi njegovo mamo. Ona je ena taka vesela ženska. Prijazna, komunikativna, preprosta. Se mi zdi, da je bila tudi ona (poleg ostalih – da ne bom komu delala krivice …) vesela, da je spoznala nas, še posebej pa Nino. Ninina teta je namreč prijateljica od Smodiševe mame in je preko nje svoji nečakinji v rusko prestolnico poslala majhno darilce. No, ampak to nima praktično nobene veze z včerajšnjo tekmo …

Priznam, nikoli nisem bila velik športni privrženec. Ja, rada sem gledala formulo 1, ker je njen zelo velik ljubitelj moj oče. Sem pa tudi z veseljem spremljala recimo kakšno košarko, predvsem v gimnaziji. Mogoče je bilo bolj zabavno od tekme dejstvo, da smo v dijaškem domu tekme gledali v skupni sobi, kjer je bila televizija. Tam so bili v prvih vrstah predvsem tisti zagrizeni fantje, ki so tudi sami sodili med boljše košarkarje na šoli in so potem vneto navijali. Baje je bil enkrat eden od njih celo tako jezen, da je razbil televizijo.

matjaž smodiš

Odkar pa jaz poznam Smodiše, ((Z Matjažem smo se v bistvu videli in pogovarjali samo enkrat. Drugače pa je bil vedno, ko smo bile pri njih doma, na treningu …)) z velikim veseljem pogledam kakšno tekmo in na vso moč navijam – bolj tako po žensko, saj razumete. A se vzdržim kakšnih strokovnih komentarjev, ker nimam pojma o pravilih. Vmes pa nazdravljam! In sicer na željo mame Smodiš, ki nam je rekla (preden je