Zadnja leta moje poti kar pogosto vodijo v Zgornjo Savinjsko dolino; natančneje v Mozirje. In končno mi je uspelo videti tudi enega izmed slovenskih biserov … Mozirski gaj.

pajek

Tokrat sem ujela ravno razstavo buč, ki jo tam prirejajo vsako jesen. ((Letos si jo lahko ogledate še do 7. oktobra.)) Ena od domačink je sicer povedala, da so bile prejšnja leta te razstave lepše, ampak meni je bilo vseeno zelo všeč. Na splošno mi je bil všeč cel park. Sem pa prepričana, da je vse še bolj čarobno zaradi jeseni, ki je spet prišla k nam v goste :) Čeprav se jeseni jutra začenjajo z vse večjo zamudo, kar mi ni najbolj po godu, so pa toliko bolj čarobne barve v katere se v tem času odene narava.

buče

Upam, da mi bo uspelo letos nekaj teh barv ujeti tudi v Bohinju, kamor zadnje čase, žal, bolj redko zahajam. Ampak ta konec tedna se bom odpravila domov, ker si moram (končno) na lastne oči ogledati, kako je Slovenija pozabila na naš Bohinj :) O tem ne bom nič napisala, ker me konec koncev niti ni bilo tam, ko se je vse to zgodilo. Verjamem pa, da smo Bohinjci kar trmasti in velikokrat delujemo po principu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal ;)

kolo v mahu

Naj napišem še kakšno besedo v zvezi z Mozirskim gajem … To je prostor čudovitih vrtov, gredic in stezic, ki se razprostira na 8 hektarjih. Odličen kraj za vse, ki se radi sprehajate, predvsem pa za tiste, ki imate dovolj časa in bi se radi nad čudovito naravo izživljali s svojim (ali sposojenim) fotoaparatom.

detajl

Ko sem bila že tam, sem izko