Med trganjem sladkih in opojno dišečih jagod, ki so počasi polnile litrski kozarec, se je zbudila nabiralka v meni. Verjetno ste tudi vi videli monokomedijo Jamski človek, kjer Uroš Fürst razpreda o tem, da smo ženske nabiralke, moški pa lovci … Kakor koli. Med nabiranjem jagod je v meni privrel na plano občutek ugodja in srečala sem se s kolektivnim nezavednim, ki me dela žensko.

gozdne jagode

V sobotno jutro smo se zbudili s soncem in čeprav sva bila z Romanom dogovorjena, da bo dopoldan on “dežural” s fantoma, da jaz dokončam nekaj šiviljskih zadev, sem si ob pogledu skozi okno hitro premislila. Vremenska napoved za popoldan je govorila o možnih padavinah, mi pa že celo večnost nismo kje zunaj preživeli kakšne urice skupaj. Informacija o velikem številu gozdnih jagod na Golteh oz. bolj natančno na Konečki planini, ki sta jo pred nekaj dnevi domov prinesla tašča in tast, nas je zvabila v naravo.

Fanta sta še kakšno leto premlada za resno hojo po hribih in planinah ali pa za nabiranje raznih zelišč in plodov. Zato sem se z njima najprej ukvarjala jaz, potem pa je sina v mojih rokah zamenjal kozarec z jagodami in nabiralka v meni je nenadoma oživela. Fantom, ki so se počasi odpravili nazaj k avtu in si privoščili skromno malico, sem naročila, naj me pokličejo, če me bo slučajno zaneslo.