V petek, 26. novembra 2010, smo se iz Ljubljane proti Dunaju, kjer smo se počasi in pozorno sprehodili po razstavi Fride Kahlo ((iz muzeja smo prišli po dveh urah)), odpeljali okoli 7:30. Na Dunaj smo prispeli po štirih urah. Preden smo parkirali v parkirni hiši, smo si “privoščili” še enourni izlet po ulicah avstrijske prestolnice. Naslednjič si bomo namesto tega izleta raje izbrali smer Wien Favoriten ((tega NE smem pozabiti :))) in ne Wien Inzersdorf, ki nas bo po južni dunajski avtocesti pripeljala skoraj čisto do parkirne hiše Park & Ride Erdberg. To parkirišče smo iskali, ker 24-urno parkiranje tam stane 3 €, poleg tega pa je na drugi strani ceste postaja podzemne železnice ((enosmerna vozovnica stane 1,8 €, mi pa smo si kupili kar 24-urno, ki velja tudi za ostali javni promet, in stane 5,7 €)), ki vas v 10 minutah dostavi do centra mesta.

Med lutanjem smo spet naleteli na prijaznega “brata” iz bivše skupne države … “Trebate li pomoč?” je z nasmehom na obrazu rekel, ko smo se vzporedno z njim ustavili pred rdečim semaforjem. A ker smo ravno nekaj trenutkov pred njegovo ponudbo zagledali smerokaz do parkirne hiše, smo se samo nasmehnili, povedali, da smo ravnokar našli, kar smo iskali, se zahvalili in že je bila zelena. Srečni, da smo končno prispeli, smo izrekli nekaj krepkih o čudnih dunajskih prometnih oznakah ((sami smo bili najbolj krivi samo, ker smo zapeljali na na