Še en kiselkast dan kar se vremena tiče. A na oblake, ki so prekrivali peterburško nebo in kdaj pa kdaj spustili kakšno kapljo se nismo ozirali. Marele v nahrbtnike, nase pa vetrovke s kapucami in smo šli na pohod po tržnicah, ki so označene na zemljevidu mesta.

skk, v ozadju pa park zmage
levo – velika dvorana SKK, v ozadju – park zmage (tam smo bili prvi dan)

Že prejšnji večer sva se šli z Marijano na recepcijo pozanimat, če obstaja v Peterburgu kakšna večja tržnica, kjer prodajajo vse od hrane, oblačil do spominkov. Vednar nama receptorka, kljub temu, da je domačinka, ni znala povedati nič konkretnega. Tiste, ki sva jih midve našli na zemljevidu imajo večinoma samo obleke. “Ampak to niso tržnice, kamor hodijo turisti, tja hodijo samo Rusi in niso nič posebnega,” nama je še povedala. Neglede na njene nasvete smo se najprej odpravili na tržnico, ki je bila v bližini hostla.

mreža tramvajev
proge za tramvaj

Nismo imeli sreče. Velika okrogla stavba SKK (rus. CKK), kjer so teden dni kasneje (24.5.) priredili nek večji koncert ((Evo, pa mi spet ni uspelo videti skupine Leningrad :cry: )) ni dajala vtisa, da bi se tam dogajalo karkoli. Obhodili smo stavbo in si medtem ogledali še poligon za avtošolo. Potem smo se odpravili nazaj proti metro postaji Elektrosila, saj naj bi bila tam nekje še ena (Moskovska) tržnica. Med hojo po stranskih ulicah smo se znašli pred tablo, ki nas je usmerila na iskano tržnico. Kaj kmalu smo ugotovili, da je vse skupaj bolj ubogo … izgledalo je kot neke vrste mehan