Bila je sobota, 10. maja. Naš let do Severnih Benetk je bil napovedan za pol četrto uro v noči s sobote na nedeljo. Zaradi dolgega čakanja do pozne noči, so me živčki kar pošteno razjedali. Ugotovila sem, da me je še vedno strah letenja. Ne vem točno zakaj. Mogoče zato, ker moje pozorno telo zazna skoraj čisto vsako spremembo zračnega tlaka, kar sploh ni prijetno.

letališče jožeta pučnika - masažni stol
pred poletom se zmasirajte za 2 evra

Potem je končno napočila ura, da pokličemo taxi ((To je bila najbolj ugodna varianta, ker nihče od nas ni iz Ljubljane, drugih pa tudi nismo želeli obremenjevati z vožnjo do Brnika sredi noči.)) in se odpeljemo do Letališča Jožeta Pučnika. Malo pred 3.35, ko bi morali vzleteti, so nam sporočili, da bomo imeli približno pol ure zamude. Tega zaradi pozne ure nismo bili veseli, saj smo bili že pošteno utrujeni. Ampak vsi “problemi” so bili pozabljeni že čez tri ure, ko smo pristali na mednarodnem letališču Pulkovo. V Peterburgu je bila ura (že) približno 9.30, ko smo se prebili skozi obmejno kontrolo, našli svojo prtljago, našo vodičko in avtobus ter se odpeljali do hostla All seasons, ki je od letališča oddaljen 15 minut vožnje.

sončni vzhod
leteli smo k soncu

dobrodošli v sankt peterburgu
dobrodošli v Sankt Peterburgu, Leningradu – mestu heroju

Hostel All seasons ali Все Cезоны mi je znan že od lani, ko sem tam preživela pet noči. Ker mi trije (Piroman, moja sošolka Marijana in jaz) razen nočne vožnje z ladjico po Nevi nismo imeli nobene organizirane ekskurzije, smo lahko takoj zasedli sobo in šli v akcijo.

Odločili smo se, da naš prvi dan ne bo preveč naporen, saj smo bili kar pošteno utrujeni od neprespane noči. Zato smo najprej odšli do metro postaje Elektrosila, ki je od hostla oddaljena kakšnih 10-15 minut hoje. V bližini je blagovnica O’KEJ (О’КЕЙ), kamor smo najprej odšli po vodo, kasneje pa še po zajtrk. Potem smo se odpravili do metro postaje, kjer smo za 170 rubljev (4,7€), kupili kartico na kateri je bilo 10 voženj za 7 dni. Po porabljenih vožnjah smo dobili 30 rubljev za vrnjeno kartico in si kupili še nakaj žetonov po 17 rubljev.

nevski prospekt
tudi Nevski prospekt je bil še nekaj dni po prazniku zmage (9. maj) praznično okrašen

Po nekaj minutah vožnje s tekočimi stopnicami, ki so nas spustile do nekje okoli 100 merov pod zemljo, ((Metro postaje v Peterburgu so zaradi močvirnatega terena in rek, ki obdajajo 42 otokov, na katerih stoji to mesto, zelo globoko.)) smo kmalu vstopili na moder vlak. Ljudi je bilo relativno malo, ker je bila nedelja. Izstopili smo na Nevskem prospektu (ime metro postaje in verjetno tudi najbolj znane peterburške ulice). Odpravili smo se v smeri proti Ermitažu. Najprej smo se ustavili pred Kazansko cerkvijo, potem pa smo se odpravili čez cesto in se ob kanalu Gribojedova sprehodili do Cerkve Kristusovega vstajenja.

kazanska cerkev
kazanska cerkev

cerkev Kristusovega vstajenja
cerkev Kristusovega vstajenja ali Спас-на-крови

Pot nas je zanesla tudi na bližnjo tržnico s spominki, kjer vsi turisti kupujejo matrjoške (lesene gospe, ki jih mi (napačno) imenujemo babuške), jantar in vse ostalo. To je tudi edina taka tržnica v centru.

tržnica s spominki
tržnica s spominki

matrjoška - Medvedjev, Putin
politična matrjoška; sedaj je največja figura predsednik Medvedjev

Nato smo se odpravili proti Ermitažu, kamor tisti dan nismo prišli, saj nas je preveč zamikala klopica v parku Marsovo polje. Kakšne pol ure smo se greli na soncu in se odločili, da se vrnemo nazaj proti hostlu. V tako velikih mestih, kot je Sankt-Peterburg, je najbolj smešno to, da ko se odločiš, da boš šel nazaj “domov”, potrebuješ še kakšno uro, da res dospeš do cilja.

zalivanje rož na marsovem polju
zalivanje rož na Marsovem polju; zadaj za možakarjema je gospa, ki je s cevjo v roki hodila pred tovornjakom in zalivala gredice

Po vrnitvi v hostel smo popadali v postelje in zaspali za kakšni dve uri. Veliko bolj spočiti smo se odločili, da je treba dan, ki v teh dneh tam na severu traja vse do 23h, dobro izkoristiti. Zato smo se odpravili še do Parka zmage, ki je čisto blizu hostla. Tam smo se dobili še z Anjo, sošolko z ruščine, ki je letos preživela tri mesece na študiju v Moskvi, odkoder se je za nekaj dni pripeljala v Peterburg.

park zmage
pedolinčkanje v Parku zmage :)

lunapark v parku zmage
lunapark in veslanje v Parku zmage

Bili smo presenečeni nad velikostjo parka, kjer je več jezer po katerih Peterburžani veselo veslajo v lesenih čolnih in se vozijo s pedolini. V parku je celo manjše zabavišče, ki smo ga opazovali samo od daleč. Na koncu so se oglasili naši prazni želodci, zato smo se rekli Anji, da jo pospremimo do metroja Elektrosila, ker je tam “ulični” Teremok ((Za Peterburg so značilni nekakšni ulični kioski, kjer pečejo sveže palačinke z raznimi nadevi. Lahko jeste sladke, slane ali morske palačinke.)) in bomo tako spotoma skočili še na okusno, toplo palačinko. A smo malo pozabili na uro, saj smo do tja prišli ravno malo čez deset, ko so (že) zapirali. Tako smo si morali večerjo pripraviti kar v hostlu.

parček v parku zmage
prav nič ji ne zavidam, da je njen fant ruski vojak …

Prvi dan se je zaključil s pisanjem kartic, ki smo jih kupili med pohajanjem po mestu in planom za naslednji dan, ki se je glasil: mošeja, Petropavlova utrdba, Ermitaž, Kazanska cerkev, iskanje pošte, bronasti jezdec … Za dolg naslednji dan se je bilo treba najprej še naspati :)