Najboljšo pico sem vedno jedla doma, kar verjetno ni nič nenavadnega, saj sem se vedno znova lahko tik pred zdajci odločila, s čim jo bom obložila. Tokat se mi je po dolgem času spet zahotelo jesti hrano, ki spomni na Italijo in na to, da so italijanske pice daleč stran od slovenskih. S svojo skromno obloženostjo so veliko bolj podobne “pravim” picam, ki naj bi veljale za hrano sužnjev. Me prav zanima, kaj si Italijani mislijo o slovenskih picah …

Moja pica se je tokrat ponašala s polnozrnatim testom. Namesto navadne moke sem uporabila polnozrnato pšenično in pirino moko in skoraj zagotovo bom polnozrnato testo za pico delala tudi v prihodnje. Polnozrnata moka da pici drugačen in prav poseben okus. Poleg tega se mi zdi, da sem se veliko lepše najedla. Nič tistega težkega občutka v želodcu, kot ga imamo po kakšni bolj močni in težki hrani.


pirina in pšenična polnozrnata moka + kvas

Torej, za testo za pico potrebujemo:
˙pol kilograma moke
˙1 jajce
˙kvas
˙2 dl piva
˙1 dl olja
˙1 dl mleka
˙1 mala žlička sladkorja
˙ščepec soli

Mleko najprej malo zagrejemo, a ne preveč. Ravno toliko, da je mlačno. Vanj damo žličko sladkorja in žličko moke, nato zdrobimo še kvas, postavimo nekam na toplo in počakamo, da se kvas dvigne.

Medtem si v skledo pripravimo moko, vanjo naredimo manjšo vdolbinico, kamor bomo kasneje vlili kvas. Robove moke posolimo. Ko se je kvas dvigni