Če kdo bolj pogosto spremlja mojo spletno stran, se po kar nekaj objavah, ki sem jih uspela pripraviti poleti, mogoče sprašuje, kje sem. Še vedno sem ;) in od septembra naprej migam še bolj, tako da mi zmanjkuje časa. Tudi za pisanje. “Porodniška pa taka!” si večkrat mislim. Jah, če ima človek status samostojnega podjetnika in ti podjetje, ki ti je nudilo glavnino zaslužka, med porodniško sporoči (hvala, ker je bilo to bolj v začetku!), da ne bo več imelo dela zate, potem ne moreš kar stati križem rok. Sicer pa tako ali tako ne znam biti pri miru. Vedno moram kaj početi. Zdaj, ko vem, da se bom morala za kredit in položnice še bolj truditi, toliko težje sedim križem rok.

Kljub temu, da imam trenutno dopust za nego in varstvo otroka, sem polno zaposlena z dejavnostmi, ki jih zaradi statusa in zakonov, opravljam prostovoljno.

Z začetnim tečajem ruščine za učence OŠ Mozirje, pridobivam bogate izkušnje iz poučevanja. Profesorica ruščine po izobrazbi se v resnici prvič resnično preizkušam v učiteljski vlogi. Kako mi gre? Kaj pa vem. Upam, da dobro. Več bo pokazalo pa kakšno preverjanje znanja na koncu našega tečaja. Tisto, s čimer si največkrat belim glavo je, kako otroke, ki obiskujejo interesno dejavnost, pripraviti do tega, da bodo vadili cirilico. Mogoče bi morala organizirati tekmovanje. Prvih 5 minut vsake ure.